Ob nacionalnem posvetu o krepitvi odpornosti Slovenije GZS opozarja na ključne stebre suverenosti države

»Ob današnjem nacionalnem posvetu o krepitvi odpornosti Republike Slovenije na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ponovno poudarjamo, da so obrambna, energetska, prehranska, kibernetska in surovinsko-materialna varnost ključni stebri suverenosti države,« so na Gospodarski zbornici poudarili, da se lahko le z zagotavljanjem neodvisnosti in obvladovanjem lastnih virov ohrani gospodarsko varnost in ekonomsko suverenost.

Na Brdu pri Kranju danes poteka nacionalni posvet o krepitvi odpornosti Slovenije. Na dnevnem redu so trije paneli, in sicer o prehranski varnosti in zdravju, infrastrukturi in energetiki ter odpornosti nacionalnovarnostnega sistema. Dogodka se udeležujejo tudi vsi resorni ministri, v sklepnem delu pa bo zbrane nagovoril premier Robert Golob. Gospodarska zbornica (GZS) pa ob vladnem posvetu o odpornosti Slovenije opozarja na nujnost zagotovitve energetske, prehranske in kibernetske varnosti. Na nujnost odzivanja na te izzive je gospodarstvo jasno opozorilo že na novembrskem Vrhu slovenskega gospodarstva, ko je z deklaracijo predlagalo vladi 10 konkretnih sklopov ukrepov s področja krepitve gospodarske, energetske, prehranske in kibernetske varnosti. 

Deklaracija, sprejeta na Vrhu slovenskega gospodarstva (Vrh je potekal pod sloganom 'Ne čakajmo pomladi, ne čakajmo na maj – ukrepajmo zdaj', o dogodku smo poročali), izpostavlja deset ključnih sklopov ukrepov, med katerimi so zagotovitev samooskrbe z električno energijo in konkurenčne cene za gospodarstvo; prenova Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta do leta 2030 in oblikovanje dolgoročne strategije za slovensko energetiko do leta 2050 ob ustreznem upoštevanju gospodarstva. Pri slednji predlagajo, da se z istimi kriteriji ovrednoti različne možne scenarije energetske oskrbe. Pri tem mora biti zagotovljena ustrezna mešanica energetskih virov – tako obnovljivih virov kot hidro in jedrske energije; priprava strategije zagotavljanja prehranske varnosti Slovenije kot temelja izvajanja prehranskih politik v Sloveniji; izvajanje ukrepov za zaščito kmetijskih zemljišč in ukrepe za zagotovitev surovin, ki jih ne proizvajamo v Sloveniji; priprava ukrepov za izgradnjo potrebne infrastrukture za zagotavljanje prehranske varnosti (namakalni sistemi in prilagoditev infrastrukture podnebnim spremembam, visokotehnološki rastlinjaki ipd.); zagotovitev spodbud za gospodarske subjekte, zlasti MSP-je, za obdobje 2025 do 2027, za uvedbo ali izboljšanje zaščite na področju kibernetske varnosti in prilagoditev področni zakonodaji; uvedba obveznega predmeta s temeljnimi znanji računalništva in informatike v osnovne in srednje šole; vzpostavitev Nacionalnega kompetenčnega centra za kibernetsko varnost.

Gospodarska zbornica Slovenije je že na novembrskem Vrhu slovenskega gospodarstva pozvala Vlado RS in Državni zbor RS, da sprejmejo predlagane ukrepe. Povečanje samozadostnosti in zmanjšanje odvisnosti na ključnih področjih je po besedah Zbornice nujno za dolgoročno odpornost gospodarstva in družbe ter za suverenost in stabilnost države v vse bolj nepredvidljivem globalnem okolju. Na Gospodarski zbornici so tudi izpostavili, da Evropska unija in države članice prepoznavajo strateško pomembnost ukrepanja za krepitev gospodarske varnosti, produktivnosti, inovacij in konkurenčnosti EU. Ta potreba je močno izpostavljena v poročilih Enrica Lette o prihodnosti enotnega trga EU Much more than a market (april 2024) in Maria Draghija o konkurenčnosti evropskega gospodarstva The Future of European Competitiveness (september 2024), prav tako pa jo potrjuje skupna izjava voditeljev držav EU iz Budimpešte (november 2024). »Slovenija nujno potrebuje strateške ukrepe za zagotavljanje gospodarske stabilnosti, varnosti in konkurenčnosti. To je še toliko pomembneje v času intenzivnih geopolitičnih premikov, kjer poleg vojn v neposredni bližini in tveganja njihove širitve narašča tudi gospodarski protekcionizem,« so poudarili na Zbornici.

»Kdor je pripravljen, je na pol rešen«

Na nacionalnem posvetu o krepitvi odpornosti Slovenije je imel uvodni nagovor Vojko Volk, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, ki je pristojen za nacionalno in mednarodno varnost. Opozoril je, da se razmere v svetu spreminjajo, in da je na tisto, kar se spreminja, treba najti odgovor. »Kdor se ne spreminja skupaj s časi, tvega, da zaostane ali izgine,« je dodal. Spomnil je na razpravo o tem, česa nas lahko nauči zgodovina, ki jo je imel rad tudi španski pisatelj filozof José Ortega y Gasset. »Nikoli ni govoril, da se iz zgodovine lahko kaj naučimo, ker ponavljati poteze iz zgodovine v modernih časih ni najbolje,« je Volk opisal besede pisatelja, ki je sicer trdil, da se iz zgodovine lahko naučimo o stvareh, ki se jim lahko izognemo. To misel je državni sekretar navezal na lansko nacionalno vajo kriznega upravljanja in odzivanja, o kateri je govoril v nadaljevanju. »V čase, ki prihajajo, ne smemo priti nepripravljeni,« je poudaril in pojasnil, da je bilo v okviru vaje veliko pomanjkljivosti najti na sistemski ravni, na lokalni ravni, na strokovni in na politični. »In vse te pomanjkljivosti so v glavnem ozdravljive z nekimi stvarmi, ki so zelo banalne in se jim reče kadri ter finance,« je povedal Volk in dodal, da ne samo s tem. Na vaji so po njegovih besedah namreč znova oživili duha pripadnosti in sodelovanja. »To je tisti duh, ki nas je krasil vsakič, ko je bilo hudo. Nazadnje ob naravnih nesrečah, ob človeških nesrečah, kot je bila vojna leta 1991 pa še sploh. Takrat smo delovali, živeli in dihali kot eno,« je spomnil.

»Tudi današnje grožnje so naravne in žal spet človeške. Ko si nekdo zaželi tujega naroda ozemlje, še posebej, če se to zgodi v Evropi, smo dožni reagirati vsi,« je ocenil in ob tem izrazil upanje, da se bodo obeti za mir v Ukrajini uresničili, ter da bo Evropa oziroma Slovenija odslej na vsak nov izziv zares pripravljena. »Tokrat Evropa ni bila pripravljena, že v enem letu je zmanjkalo streliva,« je spomnil Volk in poudaril, da je predpostavka konflikta v Evropi zelo realna in vpliva na naša življenja vsak dan. »Lahko si nalijemo čistega vina in si rečemo od kod varnost preti, lahko si pa zamišljamo, da ta nevarnost velja samo za Ukrajino in nikogar drugega,« je državni sekretar ocenil, da je bolje, da se pripravljamo na to, da gre lahko kaj narobe – in bomo potem veseli, če ne bo šlo. Poudaril je tudi, da morajo države same poskrbeti za svojo varnost in odpornost, šele nato pa lahko prispevajo v zavezništva, kot sta EU in Nato. »Kdor je pripravljen, je na pol rešen,« so bile besede, s katerimi je sklenil svoj govor.