Paradoks: Novič oproščen, Radonjić pa uradno neprimeren za sodniško službo

Uredništvo
Vir: zajem posnetka Planet TV
POSLUŠAJ ČLANEK
Zvjezdan Radonjić ne ustreza več sodniški službi, je odločil personalni svet Višjega sodišča v Ljubljani, ki je ocenjeval delo sodnika v obdobju od novembra leta 2013 do septembra 2017. Sodnik Radonjić je postal znan po mnogih kritikah delovanja slovenskega sodnega sistema, ki so bile večinoma povezane z njegovim delom v času, ko je vodil sojenje Milku Noviču za domnevni umor Janka Jamnika, nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta.

Novič je bil pred kratkim tudi uradno spoznan za nedolžnega, kar je Radonjić kot sodnik vseskozi zagovarjal, zaradi česar se je znašel v konfliktu z velikim delom pravosodja, pa tudi medijev in politike. V komentarju uredništva se zato sprašujemo, zakaj ga nihče ni hotel jemati resno, in kdo je v resnici neprimeren za sodniški poklic?

Na kratko obnovimo zgodbo, ki je pripeljala do omenjenega razpleta: Novič je bil obtožen, da je leta 2014 pred ljubljansko restavracijo v glavo ustrelil direktorja Jamnika. Dokazi so po mnenju slovenskih, pa tudi nemških izvedencev kazali na to, da obtoženi zločina ni zagrešil, zato je Radonjić postopek zaključil z oprostilno sodbo, ki je bila kasneje razveljavljena s strani Višjega sodišča. Novič je bil za tem lansko leto oproščen krivde, saj je sodišče ponovno ugotovilo, da zločina ni mogel izvesti, postopek proti njemu pa je zastaral.

Čeprav se je za po krivem obtoženega Noviča zgodba iztekla srečno, pa je Radonjić postal predmet prave vojne. S svojim za slovenske razmere nekonvencionalnim pristopom je postal upornik, ki je odkrito kritziral sistem, zato ga je ta, kot pravi sam, skušal disciplinirati, da bi sodil "pravilno".

Potrebujemo "disciplinirane" sodnike?


Večkrat je povedal, da je bil zaradi svojega dela deležen pritiskov od zunaj, v oddaji Intervju z voditeljem Jožetom Možino je tudi pojasnil, da so pravi morilci Jamnika znani, a se jih ne sme razkriti javnosti. Za TV Slovenija je disciplinske postopke, ki so tekli poti njemu, komentiral tako: "Kar zadeva sojenja Novič, to je bil neki zadnji korak. Med nami trajajo nesporazumi, da tako rečem, že zelo dolgo. Predstava je, da morajo biti sodniki disciplinirani kot psi goniči, jaz imam drugačno predstavo."

V svojih stališčih je ostal radikalen, in v javnosti je vedno zagovarjal visoke moralne in etične standarde. Kljub temu pa je bil njegov besednjak vedno oster in neposreden; med drugim je govoril o sodniški mafiji, globoki državi in srednjeveških metodah, zato so proti njemu tekli tudi postopki zaradi obrekovanja, razžalitve in krive ovadbe. Kontroverznost je, navkljub temu, da je dokazano imel že v začetku prav, Radonjića nazadnje stala službe; dočakal je suspenz in moral zapustiti sodniške vrste.

KOMENTAR: Uredništvo
Kdo je v resnici neprimeren za sodniško službo in zakaj Radonjića nočejo jemati resno
Primer Novič - Radonjić je po vsem prelitem črnilu skoraj nesmiselno opisovati s tehničnega vidika in naštevati dogodke, postopke, menjave, suspenze itd. Bistvo se ne skriva v tehnikalijah, pač pa v dimenziji, na katero je Radonjić opozarjal od vsega začetka: to je stanje duha v slovenskem sodstvu. Resda je Radonjićeva retorika groba, a vsebina bi nam morala dati misliti: kako je možno, da se je ena največjih kalvarij slovenskega sodstva začela z dejstvom nedolžnosti obtoženega, ki je za nedolžnega na koncu tudi spoznan, sodnik, ki je že v začetku to nedolžnost prepoznal, pa je zaradi tega postal vsesplošno sporen? Kako je namreč možno, da je nek sodnik, ki opozarja na napake v sodstvu, preganjan prej, kot se dejansko določi teža njegovih trditev in razišče ozadje problemov, na katere opozarja? Takšni primeri bi morali biti obravnavani in raziskani z vso resnostjo, a žal niso, kar kaže na skrajno neodgovornost pristojnih. Da nekdo, ki deluje v skladu z dokazi, sodniško etiko in lastno vestjo, izgubi službo, je absurdno, prav tako je nesprejemljivo, da je deležen obtožb o neprofesionalnosti in pristranskosti, sploh ob dejstvu, da se del sodnikov odkrito istoveti s preteklim totalitarnim režimom in se politično opredeljuje na nivoju poulične debate.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Komunizem in levica – v čem je razlika 
  • 23. 06. 2023
Ko uničujemo Zemljo, uničujemo sebe. Ko uničujemo drugega, škodimo sebi.
  • 13. 08. 2023
Nika Kovač poziva, da bi se opravljanje splava v celoti financiralo iz obveznega zavarovanja
  • 11. 04. 2023