Nova odkritja: opice (in ljudje) so se razvili iz človeku podobnega prednika in ne obratno

Slika človeške evolucije od opici podobnega sključenega kosmatega bitja do pokončnega človeka, ki smo se jo učili v šoli in je praktično ponotranjena v naši zavesti, je napačna, trdi vodilni strokovnjak za evolucijo človeka. 

Raziskave 3,7 milijona let starega  fosiliziranega okostja zgodnjega človeka namreč kažejo, da je evolucija ubrala ravno nasprotno pot in da so se šimpanzi razvili iz človeku skupnega prednika, ki je v resnici hodil pokončno, piše The Independent. 

Profesor Robin Crompton je na Britanskem festivalu znanosti (British Science Festival) predstavil svojo teorijo, po kateri so ljudje, opice in šimpanzi potomci skupnega prednika, ki živel na drevesih ter hodil pokončno, po dveh nogah.

Po tej teoriji so šimpanzi tisti, ki so spremenili svojo držo ter začeli hoditi po vseh štirih, s čemer so pridobili na hitrosti, ljudje pa smo ohranili vzravnano držo ter hojo po dveh. V tem primeru se pokončna drža pri ljudeh ni začela takrat, ko so naši predniki zapustili drevesa ter se začeli gibati po tleh prostranih savan, marveč že milijone let pred tem.

Poleg tega je Crompton prepričan, da so naši predniki začeli z uporabo orodja že takrat, ko so živeli na drevesih in ne šele kasneje. meni, da so se ob oprijemanju debel ter vej med plezanjem po drevju domislili, da bi si z palicami lahko pomagali tudi na druge načine.

"Šimpanzi in ljudje smo oboji potomci nekoga, ki je bil bolj podoben danes živečemu človeku, kot pa šimpanzu - čeprav nam je to dejstvo neprijetno," je povedal Cromton v svojem govoru.

Poudaril je tudi, da so nam bili naši predniki tako podobni, da bi se lahko ljudje vrnili nazaj živet na drevje, samo naučiti bi se morali, kako. "Dreves nismo zapustili. Popolnoma dobro bi nam bilo na drevesih, če bi se odločili, da gremo tja gor - in si prej sezujemo čevlje."

Lucy in Little Foot

Fosil, ki ga Cromton preučuje, pripada vrsti Australopithecus Hominid - enako kot najbolj znani ostanki, ki so jih poimenovali Lucy. Te fosilni ostanki so bili izkopani leta 1991 v Južni Afriki, vendar so jih datirali šele lansko leto.

Medtem, ko je bila Lucy visoka zgolj 1,1 metra, pa so ugotovili, da je bil glede na ostanke slednji, poimenovali so ga Little Foot, enake višine kot danes živeče ženske. Crompton to razliko razlaga tako, da je spadala Lucy v skupino pigmejcev, podobno kot ti živijo še danes, in je zato tudi toliko manjša.

Crompton je že pred dvajsetimi leti dvignil veliko prahu, ko je postavil teorijo, da je tudi Lucy (takrat je preučeval njene ostanke) hodila pokončno. Pri tem si je pomagal z računalniškimi modeli.

Še vedno obstaja nekaj znanstvenikov, ki trdijo, da so Lucy in ostali naši predniki hodili po vseh štirih, vendar Compton z zadovoljstvom ugotavlja, da je takih čedalje manj.

Drugi dokaz, ki so ga do sedaj uporabljali za podpiranje teorije, da smo se ljudje zravnali šele, ko smo splezali z dreves, so naši podplati. Dolgo časa je veljalo prepričanje, da so naše kosti stopal trdno fiksirane in da niso fleksibilne, tako kot pri gorilah.

Vendar so Crompton in drugi ugotovili, da naše stopala skupaj trdno držijo razne vezi in mišice, ne pa kosti. Tako so v osnovi enake kot tiste, ki jih imajo gorile.