Nov zagon v francosko-nemškem odnosu

Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Friedrich Merz sta se v petek sestala v predsedniški poletni rezidenci pri Toulonu v Franciji. Na 25. francosko-nemškem ministrskem svetu, ki nakazuje ponovno zavezanost obeh držav k sodelovanju pri vodenju Evropske unije, sta bili glavni temi pogovorov krepitev evropske obrambne suverenosti in spodbujanje evropskega gospodarstva.

Za gospodarstvo sta voditelja napovedala zagon s približno dvajsetimi skupnimi projekti, ki so namenjeni spodbujanju inovacij in industrijske moči na področjih trgovine, tehnologije in energetike. Posledica srečanja je med drugim ta, da bo Berlin podprl jedrsko energijo v Evropski uniji, kar je pomembna sprememba za Francijo, ki ima močno jedrsko industrijo.

Predsednik Macron je novo francosko-nemško sodelovanje razložil tako: »Francija in Nemčija želita skupaj dati Evropi nov zanos: bolj tekmovalen, produktivnejši in bolj suveren.« (Euractiv)

Pogovori so vključevali poglobitev dvostranskega sodelovanja pri obrambnih projektih, kot sta sistem za zgodnje opozarjanje pred raketami z imenom »Jewel« in tankovski projekt MGCS (Main Ground Combat System). Evropska voditelja sta se po poročanju portala Euronews dotaknila tudi vprašanja vloge francoskega jedrskega orožja v evropski obrambni strukturi.

Na področju obrambe se je sprožila razprava o tako imenovanem modelu »najboljšega atleta«, poroča Euronews. Temu modelu se upirajo nekatere manjše evropske države, katerih industrije ne morejo tekmovati z industrijami Francije in Nemčije.

Gre za bolj pragmatičen in strateški pristop k evropski obrambni industriji, ki daje pri razpisih prednost najsposobnejšim evropskim podjetjem, ne glede na njihovo domačo državo.

Cilj naj bi bil zmanjšati raznolikost oborožitvenih sistemov, ki so uporabljeni v Evropi, in s tem povečati učinkovitost ter okrepiti evropsko strateško avtonomnost.

Kaj to pomeni za slovensko obrambno industrijo

Slovenija ima kljub svoji majhnosti obrambno industrijo, ki se relativno hitro razvija. Grozd obrambne industrije Slovenije (GOIS) ima 135 članov, ki razvijajo izdelke na področjih od kibernetske varnosti, optike, komunikacije, orožja in streliva, osebne zaščite do vozil, plovil in zrakoplovov. Med člani so znana slovenska podjetja, kot so Elan, Pipistrel, Arex, Sij Acroni in Valhalla Turrets.

Priložnost smo imeli govoriti s predstavnikom GOIS-a o prihodnosti domače industrije. Poudaril je, da ima Slovenija industrijo, ki je predvsem del večjih dobavnih verig in je tako odpornejša na spremembe v Evropski uniji. Se pa podjetja GOIS-a preko skupnih razvojnih projektov trudijo ustvariti visokotehnološke izdelke in s tem zagotoviti večjo suverenost slovenske obrambne industrije ter lažjo komercializacijo slovenskih izdelkov.

Tudi uvedba modela »najboljšega atleta« slovenske industrije ne bi ogrozila, se je poudarilo. V sklopu evropskih razpisov za obrambno industrijo, ki so še v povojih, so slovenska podjetja zelo uspešna in v nekaterih projektih celo vodilna.

Slovenska industrija ima precej podjetij, ki ponujajo inovativne rešitve za dele oborožitvenih sistemov. Med njimi je na primer podjetje Armas s sedežem v Ravnah na Koroškem, ki proizvaja jeklene dele večjih sistemov, na primer cevi za havbice. Leta 2023 je imelo podjetje po podatkih portala CompanyWall skoraj 1.000.000 evrov čistega dobička, kar je velik skok s približno 245.000 evrov dobička leta 2022.

Podobno deluje tudi Valhalla Turrets v Komendi, ki proizvaja oklopne kupole in podobne kompleksne dele, uporabljene na vozilih in drugih večjih sistemih. Tudi Valhalla Turrets doživlja rast. Leta 2024 je imelo podjetje čisti dobiček večji od 1.700.000 evrov (CompanyWall).

Podjetje Arex, ki deluje v Šentjerneju, slovi po svojih pištolah, ki jih med drugim uporabljata Slovenska vojska in poljska policija. Podjetje se zdaj širi v Južno Ameriko, natančneje v Brazilijo. Poleg tega ima precejšen ugled med civilisti. Leta 2023 je podjetje imelo več kot 400.000 evrov čistega dobička (CompanyWall).

Slovensko podjetje Guardiaris s sedežem v Ljubljani ponuja inovativne in kompleksne simulacije, uporabljene za urjenje. Njegovi sistemi so uporabljeni tako v Sloveniji kot v tujini. Lani je imelo čez 2.500.000 evrov čistega dobička (CompanyWall).