Rezultat predsedniških volitev v Avstriji veseli tudi Ruse
Prvi krog predsedniških volitev v Avstriji je s 35,3 % glasov nekoliko presenetljivo dobil Norbert Hofer iz stranke Svobodnjakov (FPÖ) pred kandidatom Zelenih Van der Bellnom (21,3% glasov).
Zmagovalca se bosta za predsedniški stolček v drugem krogu soočila 22. maja, uspeha obeh kandidatov pa so se na svojevrsten način razveseliti tudi nekateri komentatorji v ruskih medijih.
V ruskem poslovnem vestniku Kommersant namreč spominjajo na Hoferjevo neodobravanje sankcij EU proti Rusiji in izjavo, da je EU sankcije uvedla pod vplivom ZDA v škodo Avstrije in cele EU. Rusiji naklonjene izjave pa smo v preteklosti lahko slišali tudi iz ust drugo uvrščenega van der Bellna, češ da je samo v tesnejšem sodelovanju Rusijo možno prebroditi mednarodne konflikte.
EU in ZDA sta sankcije proti Rusiji uvedli septembra 2014.
Glavni argumenti so bili priključitve Krima Rusiji in ruske podpore separatistov v vzhodni Ukrajini, sankcije pa so prisotne še danes - v EU se ne sme uvažati izdelke s Krima, evropska podjetja ne morejo na Krimu nakupovati nepremičnin ali pa podpirati podjetja s sedežem na Krimu, evropske turistične agencije ne morejo več nuditi Krima kot turistične destinacije, omejeno je poslovanje z določenimi ruskimi podjetji.
Glavni argumenti so bili priključitve Krima Rusiji in ruske podpore separatistov v vzhodni Ukrajini, sankcije pa so prisotne še danes - v EU se ne sme uvažati izdelke s Krima, evropska podjetja ne morejo na Krimu nakupovati nepremičnin ali pa podpirati podjetja s sedežem na Krimu, evropske turistične agencije ne morejo več nuditi Krima kot turistične destinacije, omejeno je poslovanje z določenimi ruskimi podjetji.
Hofer in van der Bellen nista Edina evropska politika, ki v sankcijah ne vidita smisla
Ali so omenjene sankcije primeren način protesta proti ruski zunanjepolitični samovolji in koliko v resnici vplivajo na rusko in evropsko gospodarstvo, je že od njihove uveljavitve jabolko spora med evropskimi politiki. Večina tistih, ki so za ukinitev sankcij, pa prihajajo, tako kot Hofer, večinoma iz (skrajno) desnega pola.
Marine le Pen, vodja skrajno desne francoske stranke Nacionalna Fronta, meni, da so sankcije proti Rusiji "nesmiselne, nimajo učinka in samo zapletajo odnose". Lani je proti sankcijam stopila skupaj z voditeljem britanske desne stranke Nigelom Faragem, ki tudi meni, da so sankcije nesmiselna provokacija Vladimirju Putinu.
Tudi skrajno desničarska stranka madžarskih sosedov Jobbik, z 20% glasovi na zadnjih volitvah tudi tretja največja stranka v madžarskem parlamentu. V stranki menijo, da so sankcije v nasprotju z resničnimi interesi EU. Podobnega mnenja je tudi madžarski premier Viktor Orban in voditelj desne nacionalne stranke Fidesz, ki je dejal, da čeprav je "zvest član EU," kljub vsemu Rusija "Ni sovražnica Madžarske, temveč je naša partnerica."
Na glasno neodobravanje radikalne nad sankcijami so mediji odgovorili z domnevami, da najbolj glasne stranke za svoje mnenje prejemajo finančno podporo iz Kremlja.
Zadnje objave
Na štajerski kmetiji odkrili dvanajst poginulih govedi
4. 11. 2026 ob 19:13
Vmesne volitve ZDA 2026: zmaga demokratov in glas proti Donaldu Trumpu
4. 11. 2026 ob 18:58
Janša o zastojih pri tretji razvojni osi in predlogu sindikatov
4. 11. 2026 ob 17:10
Slovenija korak bližje nižjim trošarinam na goriva
4. 11. 2026 ob 16:38
BRIF: So pritiski v parlamentu presegli mejo? Vlada začela z deportacijami
4. 11. 2026 ob 16:00
Tudi Marta Kos pričakuje, da bo Srbija Sloveniji izročila arhive
4. 11. 2026 ob 14:39
Kdo pije in kdo snema
4. 11. 2026 ob 14:30
Ekskluzivno za naročnike
BRIF: So pritiski v parlamentu presegli mejo? Vlada začela z deportacijami
4. 11. 2026 ob 16:00
Domovina 276: Stavbenik Josip Slavec: Dvakrat so ga hoteli uničiti
4. 11. 2026 ob 11:49
Video objave
[Video] BRIF #9: Je Stevanović s svojo zadnjo izjavo šel predaleč? (31. 10. 2026)
1. 11. 2026 ob 12:55
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.