Nezakoniti iskalci zlata v Amazoniji ogrožajo eno zadnjih od civilizacije izoliranih plemen

Živimo v časih, ko globalna civilizacija obvladuje kontinente, njene determinante  pa vodijo javna in zasebna življenja  vseh prebivalcev sveta. No, ne čisto vseh.

V Južni Ameriki, Afriki, Avstraliji, Indiji, Indoneziji še vedno vztrajajo ljudstva, ki niso v kontaktu z preostalo družbo. Tako imenovani staroselci, ki se kontakta izogibajo ali pa zaradi njihove nedostopne lokacije do stika preprosto ne prihaja, ohranjajo starodavne načine življenja.

Razen posameznih zračnih posnetkov, fotografij in dokumentarnih oddaj, ki predvidoma popisujejo njihova življenja, vemo o njih bolj malo.

Stiki z namenom popisovanja in antropološkega ogledovanja so večinoma dobronamerni. Dosti bolj sporno pa je, če do stikov prihaja iz ekonomskih, posebno pa ilegalnih ekonomskih interesov. Spomin na iztrebljanje domorodnih ljudstev je na večini kontinentov še vse preveč živ, da bi bili do problema brezbrižni.

Zato najnovejša afera  približevenja v Amazoniji, v katero so vpleteni ilegalni rudarji zlata, ni ostala brez odziva. Odpiranje rudnikov na nedotaknjenih lokacijah je bilo po letošnjem 26 odstotnem povečanju vrednosti zlata sicer pričakovano, prav tako ilegalno izkopavanje zlata v Južni Ameriki ni redkost.

V nevarnosti eno zadnjih od postmoderne družbe izoliranih ljudstev

Vendar so rudarji posegli na območje enega izmed največjih nedotaknjenih ljudstev v Amazoniji. Ljudstvo Yanomami, ki se stikov izogiba, je sedaj le še 35 kilometrov oddaljeno od približujočih se rudarjev, iskalcev zlata. Teh naj bi bilo okrog tisoč.

Ob dogajanju so se dvignile organizacije za varstvo človekovih pravic in staroselcev, območje pa so začeli preletavati venezuelski vladni helikopterji, ki poskušajo preprečiti interakcijo.

V problematiki seveda ne gre zgolj za namerno iztrebljanje ali prisilno preselitev zavoljo zlata, temveč predvsem za nevarnost okužbe. Indijanci so namreč zaradi svoje izloiranosti odporni na drugačne mikroorganizme kot ostalo venezuelsko in brazilsko prebivalstvo. Prenos malarije bi lahko na primer pobil desetine v plemenu in s tem ogrozil njihov obstoj.

Strahovi pa se povečujejo tudi na račun slabih izkušenj, v zadnjem stiku med staroselci in rudarji, leta 1993, so rudarji pobili 16 ljudi, vključno z enim dojenčkom.