Nemške volitve: zmagovalka kislega nasmeška, polom socialnih demokratov, AfD slavi

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty ImagesVčerajšnje nemške parlamentarne volitve so, s približno 33 % podpore, namenile nov mandat sicer precej razočarani kanclerki Angeli Merkel.

Prinesle so namreč velik uspeh skrajno desni evroskeptični Alternativi za Nemčijo (AfD), ki je prepričljivo prišla v parlament.

Za socialne demokrate pod vodstvom Martina Schulza pa je bil včerajšnji rezultat (21 %) eden najslabših volilnih rezultatov v zgodovini.

A za svojo dokaj šibko zmago je politično izjemno odporna Merklova kriva sama. Včerajšnje volitve so bile namreč tudi za Nemce referendum – o migracijski politiki Angele Merkel. Prav ta je namreč pripomogla k popularizaciji protimigrantske in islamofobne AfD, ki je na včerajšnjem glasovanju prejela 13 % glasov volivcev, kar je največ za CDU/CSU in SPD.

Poleg dejstva, da v parlament prvič po 2. svetovni vojni vstopa skrajno desna stranka, pa je kljub predvidljivosti slabega rezultat eden največjih šokov v nemški politiki volilni rezultat Socialdemokratov (SPD), ki so pod vodstvom Martina Schulza prejeli do sedaj najnižji delež glasov volivcev (21 %). V parlamentu bodo sedeli še liberalci (FDP), ki so prejeli dobrih 10 % glasov in se tako po štirih letih vrnili v parlament in Zeleni, ki so prejeli dobrih 9 % glasov.

Rezultat nemških volitev klik za povečavo (vir: de.com)
Rezultat nemških volitev klik za povečavo (vir: dw.com)

Zahtevno sestavljanje koalicije


Pred najvplivnejšo damo v Evropi je sedaj četrti mandat in zahtevno sestavljanje vlade. Do sedaj je že jasno, da nobena stranka ne bo sodelovala z Alternativo za Nemčijo, svoj odhod v opozicijo so napovedali tudi liberalci. Merklovi tako ostane le še možnost prizadevanja za koalicijo z liberalci in zelenimi. Če ji sestava koalicije ne uspe, so v teoriji možne tudi ponovne volitve.

Težave so na vidiku, AfD jih bo nedvomno povzročala. Stranka, ki ima holokavst za mit, je večino svojih glasov osvojila v vzhodnem delu Nemčije, po volitvah pa je z retoriko, ki smo ji bili priča že ob ameriških volitvah, že napovedala, da namerava Nemčijo spremeniti, Merklovo »zakleniti«, državo pa »vrniti«.

Za proteste proti skrajnim desničarjem (AfD) so pred parlamentom in v nekaterih mestih včeraj poskrbeli skrajni levičarji skupine Antifa.

Merklova je napovedala, da bo prisluhnila volivcem AfD, četudi je sedaj za to že precej pozno. Več kot 5 milijonov Nemcev, ki so AfD podprli, kaže na dejstvo, da Nemčija kljub odličnim gospodarskim rezultatom ni imuna na nacionalizem in nikakor ne podpira migracij in globalizacje tako močno kot stara-nova kanclerka.

Z vzponom AfD bo politični sistem države postal manj funkcionalen, država pa je veliko bolj polarizirana – kot bi nemški demokraciji nekdo zategnil ročno. Od konca druge svetovne vojne so nemško vlado vodili krščanski demokrati, pogosto v koaliciji z manjšo desničarsko stranko ali socialni demokrati, skupaj z manjšo levo stranko, kot so Zeleni. To je omogočalo, da se demokratične stranke ideološko dovolj močno razlikujejo in se vrnejo v vlado brez obračanja v radikalnost.
Občuten padec podpore dvema glavnima strankama ima slabe učinke. Nemški politiki so sedaj prisiljeni vstopati v koalicije, ki nimajo veliko ideološkega smisla.

Odmik od zmerne sredine


Medtem ko so štirje od petih Nemcev v večini povojne dobe glasovali za krščanske demokrate ali socialne demokrate, je leta 2017 le malo več kot eden od dveh Nemcev glasoval za eno izmed teh dveh strank.

Občuten padec podpore dvema glavnima strankama ima slabe učinke. Nemški politiki so sedaj prisiljeni vstopati v koalicije, ki nimajo veliko ideološkega smisla. Populisti že dolgo trdijo, da med najmočnejšima strankama v središču nemške politike ni prave razlike, kar je posledica dejstva, da so prisiljene sodelovati s strankami, s katerimi so v ideološkem razkolu.

Po koaliciji z unijo CDU/CSU je to letos škodovalo socialnim demokratom. Ob njihovem umiku v opozicijo pa bo Merklova zopet prisiljena v povezovanje z bolj radikalnimi strankami, s katerimi ima malo skupnega, svoja stališča pa mora zato občasno raztegovati kot žvečilko, s čimer spet postane tarča kritik.

Napačno bi bilo domnevati, da bo vzpon AfD nekaj kratkotrajnega. V drugih evropskih državah smo že videli, da so se populistične stranke izkazale kot izjemno spretne v spodkopavanju zaupanja v politični sistem in prikazovanju kot edina možna alternativa vedno manj funkcionalni poziciji. V prihodnjih letih bodo tako radikalne stranke imele še množico možnosti za vzpon.

Populizem ostaja in se krepi


Zato bi bilo naivno misliti, da se bo Nemčija valu populizma izognila. Nedvomno pa ponuja lekcijo za prihodnost populizma v svetu. Veliko zapletenih dejavnikov določa, kako močno je določeno populistično gibanje v določenem času na določenem kraju.

V Veliki Britaniji in v ZDA smo lahko videli, da populizem poganjajo globoke in dolgotrajne preobrazbe; državljani v severni Ameriki in Zahodni Evropi trpijo zaradi stagnacije življenjskega standarda in negotove gospodarske prihodnosti, sprijazniti se morajo s prihodom priseljencev in spreminjajočo sestavo državljanov, nove priložnosti na internetu in družabnih medijih pa ekstremizmu in sovražnemu govoru ponujata paleto možnosti, da se širita kot plesen.

To ne pomeni, da populisti lahko prevzamejo vlado v vsaki državi. Zmerne stranke imajo priložnost, da se odzovejo na spremembe, ki spodkopavajo naš politični sistem in populističnemu trenutku onemogočijo, da postane populistična doba. Za to pa je pomembna precejšnja količina poguma in domišljije. Če se ozremo okrog sebe, pa lahko opazimo, da zmerne stranke tega ne počnejo. Raje se umikajo in čakajo – ob tem pa ekstremizmu puščajo odprta vrata.

Radikalna AfD v Nemčiji sicer ni dobila večine. Prihodnja Nemška vlada bo nedvomno ideološko neskladna, a bo še vedno večinsko zmerna. Vse ni izgubljeno. Nedvomno pa ni čas za ležerno ležanje na lovorikah z lažnim občutkom samozadovoljstva. Boj s populizmom je nujen. Z njim se bo potrebno soočiti ne le v naslednjih mesecih, ampak tudi letih in desetletjih.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUL
20
6. festival langaša
12:00 - 23:59
JUL
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59
JUL
21
Jakobov sejem
08:00 - 14:00