Nekoč smo se primerjali z zahodnoevropskimi državami, danes nas prehiteva že Hrvaška

Predsedniki in predsednici članic Gospodarskega kroga so na posvetu poudarili, da je v času geopolitičnih nestabilnosti in trgovinskega protekcionizma ključno izboljšati konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Izpostavili so, da mora Slovenija postati bolj privlačna za domače in tuje investitorje, ob čemer so nujne strukturne reforme. Ključno je sodelovanje med državo, gospodarstvom, izobraževalnim sistemom, raziskovalno razvojno sfero in družbo pri oblikovanju dolgoročno vzdržnega in razvojno naravnanega poslovnega okolja. 

Predstavniki gospodarstva so na posvetu/zajtrku z novinarji, ki je potekal na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), izpostavili priložnost naše države, da z odločnimi koraki okrepi svojo konkurenčnost in ustvari stabilno, vključujoče ter podjetništvu prijazno okolje. Ponovno so opozorili na potrebo, da država zmanjša nepotrebne administrativne obremenitve in zagotovi učinkovitejše opravljanje javnih storitev z boljšo organizacijo dela in digitalizacijo postopkov. Poleg tega, da zagovarjajo razbremenitev plač, učinkovitejši davčni sistem in fleksibilnejši trg dela, se zavzemajo tudi za razvoj solastništva zaposlenih in podporo kmetijstvu. Med drugim so izpostavili tudi nujnost sprememb v sodnem sistemu, da bo ta zagotovil hitro, predvidljivo, transparentno in pošteno sojenje. 

Prof. dr. Matej Avbelj (Nova univerza) je uvodoma izpostavil, da je pomembno, s kom se primerjamo. Če se spomnimo štiri desetletja nazaj, smo se primerjali z zahodnoevropskimi državami, danes je govora že o Hrvaški. Avbelj je kot pravnik govoril o vplivu pravosodja na konkurenčnost Republike Slovenije. Pojasnil je, da pravo in pravni sistem služi posamezniku, bistvo pravnega sistema je da zagotovi visoko kvaliteto življenja. Ta kakovost življenja je odvisna od kvalitete, učinkovitosti storitev, ki jih prejemamo v državi – tako na javnem kot zasebnem področju. In to je po besedah Avblja potem tisto, kar se prevede v konkurenčnost. V nadaljevanju je povedal, da bi si bilo pravosodje v luči konkurenčnosti in kakovosti življenja najboljše predstavljati kot nek set, sistem storitev. »In temeljna storitev, ki bi jo moralo pravosodje opravljati za državljanke in državljane, je mirno, pošteno in učinkovito reševanje sporov,« je poudaril, da je ravno to eden od ključnih dejavnikov oziroma kazalnikov, ki vplivajo na konkurenčnost. Avbelj je predstavil tudi nekaj številk – kar se tiče konkurenčnosti, je Slovenija na mednarodni konkurenčni lestvici v zadnjih 5 letih izgubila kar 11 mest. Izpostavil je, da je Slovenija še posebej slaba, ko gre za vprašanje pravosodja, delovanja javnega sistema na področju zagotavljanja poštenega, mirnega in učinkovitega reševanja sporov. Kar se tiče neodvisnosti sodstva smo na 82. mestu (od 141 držav), kar se tiče učinkovitosti našega pravnega sistema za izpodbijanje predpisov, ki jih sprejema vsakokratna slovenska oblast, pa smo na 109. mestu. »To pomeni, da vsaka oblast, ki v Sloveniji sprejema neke predpise lahko računa na to, da jih zasebniki – tisti ki smo z njimi prizadeti, ne bomo zlahka spravili s tega sveta, pa četudi ti predpisi niso v skladu z ustavo ali z zakoni,« je opozoril in dodal, da o bremenu oblastne regulacije niti ne bi razpravljal, smo na 126. mestu. Kar pa se tiče celokupnega pravnega sistema in njegove učinkovitosti za reševanje sporov (na horizontalni ravni) smo pa na 99. mestu. »Te številke nas postavljajo za države globalnega juga,« je ocenil in poudaril, da ta statistika potrjuje zelo slabo stanje v slovenskem pravosodju.

Avbelj je na podlagi Letnega poročila Vrhovnega sodišča 2023 prikazal, da v Sloveniji nimamo le anekdotičnih dokazov o problematiki, ki se nas dotika. Kar se tiče odločanja v razumnem roku na slovenskih sodiščih, podatki kažejo, da je potrebnih 18 mesecev, da se konča kazenska zadeva. Da se konča pravna zadeva, je potrebnih 21 mesecev, za gospodarsko pa 12. To je za posameznika vse predolgo – a še toliko slabše je, če pogledamo realizacijo. »Manj kot 50 odstotkov zadev se dejansko konča znotraj teh že tako dolgih časovnih standardov,« je opozoril Avbelj in dodal, da imamo globok sistemski problem, ki ne bo šel stran – četudi glavo potisnemo globoko v pesek.

Na vprašanje, kaj je rešitev, je Avbelj odgovoril, da dobro vemo, kaj to ni. »Rešitev ni politika razbijanja po pravosodju in zmerjanje pravosodnih akterjev kot dela krivosodja – to zgolj krepi negativne tendence v pravosodju. Kakor tudi na drugi strani gotovo ni rešitev to, kar spremljamo zadnjih 30 ali 40 let – ta občutek samozadostnosti, samozadovoljstva, da je vendarle s sistemom vse v redu in da se o problematiki sistema prepirajo zgolj neki čudaki, ki so morda v kakšnem primeru izgubili,« je pojasnil, da nič od povedanega ni rešitev – po njegovem mnenju je treba k rešitvi pristopiti z vidika sprejema desetih sistemskih ukrepov. Po njegovih besedah potrebujemo novo pravosodno politiko. »Brez zaveze države, da je treba nekaj spremeniti, brez proaktivnega ministrstva za pravosodje, ki bo prevzelo odgovornost, ni možnosti, da se premaknemo z obstoječega stanja,« je opozoril in nadaljeval, da v luči geostrateških razmerij delanje ničesar pomeni zgolj podiranje tega, kar že imamo. »Status quo ni vzdržen na način, da ne bomo ničesar storili – tako se bodo razmere z leti le še skrajno poslabšale,« je bil jasen. Izpostavil je, da potrebujemo mentalitetno spremembo, razumevanje tega, kaj pravosodje pravzaprav je. »Poslušamo, da imamo pravico do poštenega sojenja, do neodvisnega sodstva in v javni sferi se ustvarja občutek, da imamo pošteno sojenje zaradi sojenja samega, neodvisnost sodnikov zaradi sodnikov samih. Ampak bistvo sojenja je razrešiti konkreten spor na učinkovit način, tako da se zadeva ne bo več vrnila na sodišče,« je dejal Avbelj, ki meni, da tega koncepta – kaj sploh pomeni razrešiti zadevo – v statistikah slovenskega vrhovnega sodišča nimajo. Oni namreč razumejo, da je zadeva razrešena, ko se je prvostopenjsko sodišče odreši. Pogosto na način, da se zadeva z druge stopnje ponovno vrne na prvo, gre vmes morda še na tretjo stopnjo, na ustavno sodišče in spet na prvo stopnjo. Zadeva pa z vidika posameznika seveda ni rešena.

Avbelj je povedal, da v razvitih državah večina sporov na sodišče sploh ne pride, saj so pristojnosti za reševanje sporov v večji meri poverjene zasebnim akterjem – torej odvetnikom in notarjem. Po njegovih besedah je pri nas treba narediti podobno. Navedel je, da je sodišče treba reorganizirati v smislu tega, da sodnik ne bo več deklica za vse, ampak bo imel svoj kabinet – sistem strokovnjakov, ki pomagajo pripraviti osnutke zadev, o katerih sodnik odloča. To je, kot je povedal Avbelj, dobra praksa vseh vodilnih tujih sodišč. Po njegovi oceni potrebujemo tudi nov koncept sojenja – potrebujemo koncentrirano sojenje, da se zadeva konča na enem ali dveh narokih. Avbelj ogromno upa polaga tudi v digitalizacijo in umetno inteligenco. »Ključna z vidika zagotavljanja odgovornosti v sodnem sistemu pa je vzpostavitev poklicnega sodnega sveta,« je še naštel med rešitvami in pri tem poudaril tudi pozitivno selekcijo kadrov v sodstvu – za kar pa po njegovih besedah temeljno odgovornost nosijo predsedniki sodišč. »Vse povedano velja tudi za tožilstvo in državno odvetništvo,« je dodal in za konec še ocenil, da je ustavno sodišče v pretežni meri izgubilo zaupanje javnosti. Izpostavil je, da bo imela predsednica Nataša Pirc Musar pri imenovanju prihodnje sestave izjemno odgovorno delo.

Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc je izpostavil razliko v hitrosti gospodarske rasti na Hrvaškem, ki je bila v zadnjih petih letih za dve tretjini višja kot v Sloveniji – v določeni meri je na to vplival tudi dvig davčnega primeža. Med državami OECD je namreč Slovenija po davčnem primežu pri povprečni plači na 7. mestu, Hrvaška pa šele na 14. mestu. Trg dela v Sloveniji kaže prve znake šibkosti, kar je posledica padca novih naročil v predelovalnih dejavnostih, kjer je dobra petina vseh delovnih mest. Slaba popotnica za dvig produktivnosti je tudi nizek obseg vlaganj v stroje in opremo ter proizvode intelektualne lastnine. Delež podjetij, ki načrtuje širitev dejavnosti v Sloveniji, je najnižji po letu 2010, kar pomeni, da zasebni sektor potrebuje nove spodbude.

Ivanc je opozoril, da je slovensko gospodarstvo bolj industrializirano kot hrvaško, zaradi česar dvig cen energentov predstavlja velik izziv. »Od druge polovice leta 2024 se ponovno krepijo cene električne energije in zemeljskega plina za negospodinjske odjemalce, ki so še vedno enkrat višje kot pred izbruhom energetske krize. Ob tem upada tudi notranja konkurenčnost Slovenije za proizvodnjo izdelkov za trge EU-27, saj je bila v prvi polovici leta 2024 (zadnji podatki) cena pri večjih poslovnih odjemalcih za četrtino višja kot v povprečju v EU-27. Pred energetsko krizo je bilo prav obratno, cene električne energije so bile za 20 do 25 odstotkov nižje od povprečja v EU-27,« je dejal in še pojasnil, da bo posledično naša energetsko-intenzivna dejavnost težje pridobivala nova naročila, ker ima višje stroške proizvodnje.

Zaradi visoke obdavčitve vse več fizičnih in pravnih oseb zapušča Slovenijo

»V Davčno svetovalni zbornici Slovenije se zavzemamo za enostavnejšo davčno zakonodajo, za spoštovanje davčnih zavezancev in za zakonite odločbe finančne uprave. Vse večje število sodb sodišč, ki dajejo prav davčnim zavezancem, so dokaz, da temu še ni tako. Dejstvo je, da je zaradi visoke obdavčitve, zaradi tega, ker vse več fizičnih in pravnih oseb zapušča Slovenijo, oziroma sedeže svojih uprav selijo v druge države, zadnji čas za pripravo ugodnejše davčne zakonodaje, ki bi vsaj deloma zaustavila odhod davčnih zavezancev v druge države,« je bil jasen predsednik Davčno svetovalne zbornice Slovenije Ivan Simič. Zaradi pasivnosti na področju davkov, zaradi vedno več fizičnih in pravnih oseb, ki zapuščajo Slovenijo oziroma zaradi primerov, ko pravne osebe sedeže svojih uprav selijo v druge države, je Simič pripravil predlog možne davčne reforme, ki ga je na posvetu tudi podrobneje opisal. Gre za spremembe, ki bi po njegovem mnenju pozitivno vplivale na gospodarsko klimo, lahko bi prispevale k dodatni rasti BDP in ob svoji stalnosti bi povrnile zaupanje tujih vlagateljev v stabilno davčno in poslovno okolje v Sloveniji. Predlagal je, da se upokojencem, ki so izpolnili pogoje za upokojitev in želijo delati še naprej, omogoči prejemanje celotne pokojnine in ne le sedanjih 40 odstotkov. Prav tako jim je po njegovem mnenju treba omogočiti, da so še naprej lahko direktorji v pravnih osebah in da zaradi tega ne izgubijo pokojnine. Svoje predloge v okviru možne davčne reforme je predstavil tudi na svojem blogu. 

Julija se nam obeta nova obremenitev - kam bo šel denar?

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je izpostavil, da se poleg številnih birokratskih ovir in visokih stroškov energije naše gospodarstvo sooča tudi z izjemno visokimi obremenitvami plač. Na to nas sicer že dlje časa opozarja tudi OECD. »Poročilo te organizacije je pokazalo, da smo v Sloveniji po obremenjenosti povprečne plače z dohodnino in socialnimi prispevki na 7. mestu med 38 državami OECD. In namesto da bi sledili priporočilom, da razbremenimo plače, se nam že julija letos obeta nova obremenitev v obliki prispevka za dolgotrajno oskrbo,« je opozoril. Pojasnil je, da naj bi ta prispevek državi prinesel dodatnih 700 milijonov evrov – ob tem pa se še vedno ne ve, kako se bo zakon izvajal in kam bo šel ta denar. Je pa znano, da kadra za izvajanje dolgotrajne oskrbe primanjkuje. Kot smo že pisali – tudi v OZS zato vztrajajo, da se pobiranje tega prispevka odloži vsaj za eno leto ali pa se primerno zniža prispevna stopnja. Glede pokojninske reforme je Cvar dodal, da so socialni partnerji dosegli kompromis, ob tem pa je izrazil zadovoljstvo, da ni prišlo do povišanj prispevkov za espeje. 

»Če bi socialni dialog pri dolgotrajni oskrbi in čezmejnih storitvah potekal tako konstruktivno kot pri pokojninski reformi, bi imeli boljše zakone, več zaupanja in pozitivne energije,« je dejal predsednik GZS Tibor Šimonka, ki je izrazil zadovoljstvo, da so zagotovili dostojne pokojnine brez višjih prispevkov za podjetja. Za konkurenčnost je po njegovih besedah ključno znižanje davkov in prispevkov. »V času, ko so druge države obremenitve zmanjševale, smo jih v Sloveniji povečali – z več kot 10 dodatnimi obremenitvami,« je opozoril. Izpostavil je tudi pričakovanje, da se ponovno odpre zakon o dolgotrajni oskrbi in reši problematika čezmejnega opravljanja storitev – ta korak namreč izhaja iz Deklaracije Vlade s socialnimi partnerji o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga. Kot ključno priložnost vidi Šimonka tudi energetsko politiko. »Vlada je 2023 in deloma 2024 res pomagala gospodarstvu pri blažitvi energetske krize, a to so počele tudi druge članice EU. Številne države nadaljujejo z izvajanjem ukrepov za znižanje cen energije za svoje gospodarstvo tudi v letošnjem letu. Zato trditev predstavnikov naše vlade, da gre za nedovoljeno pomoč, ne more držati,« je bil jasen.

Koalicija se ukvarja sama s sabo, gospodarstvo se duši v novih obremenitvah

Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov (ZDOPS) Marko Lotrič je poudaril, da živimo v času, ko moramo v ospredje postaviti dolgoročno stabilnost in konkurenčnost na energetskem, prehranskem in teritorialnem področju, zato so nujne strateške reforme – tudi decentralizacija, ki bi regijam omogočila boljše koriščenje evropskih sredstev ter ohranila vitalnost podeželja in malega gospodarstva. Po njegovih besedah je ključno vlaganje v digitalizacijo, razvoj umetne inteligence ter krepitev varnostnih sistemov, zlasti na področju kibernetske zaščite. Priložnost za slovenska podjetja Lotrič vidi v spodbujanju inovacij na področju tehnologij z dvojno – civilno in obrambno – uporabo. Poudaril je, da mora EU v teh časih postati enotna, pa tudi v Sloveniji se po njegovem mnenju premalo zavedamo resnosti razmer. Koalicija se ukvarja sama s sabo, gospodarstvo se pa s svojimi zaposlenimi duši v novih obremenitvah. Spomnil je, da je bilo pod to vlado sprejetih 18 zakonov, ki zmanjšujejo plače zaposlenim, zaostrujejo pogoje podjetjem in zmanjšujejo konkurenčnost. Parcialne rešitve, ki smo jim priča, po njegovi oceni ne vodijo v naše dobro – sem sodi tudi novela zakona o zdravstveni dejavnosti, za katero je Državni svet vložil veto. Omenil je tudi ustavno sporne omrežnine ter neustrezne pogoje v plačnem sistemu javnega sektorja, kjer so se razlike neenakosti še povečale – tisti z minimalnimi plačami po njegovih besedah sedaj prejemajo še manj. 

»Tako EU kot Slovenija se morata končno zbuditi iz tridesetletne zaverovanosti sami vase. ZDA so podvojile produktivnost/dodano vrednost na zaposlenega glede na EU. Kitajska je dosegla 25 odstotkov globalnega BDP in bo kmalu presegla ZDA. EU je medtem padla s 30 na 15 odstotkov globalnega BDP. Slovenija pa ostaja pod povprečjem BDP tako usihajoče EU,« je predsednik Združenja Manager dr. Iztok Seljak opozoril, da so vse to veliki znaki za alarm. Po njegovem mnenju je nujen ponovni fokus EU in Slovenije na prebojne inovacije in na doseganje najboljše produktivnosti globalno, v strateški navezi in partnerstvu med komisijo, vladami, industrijo ter znanstveno-raziskovalno in izobraževalno sfero. »EU se mora nujno takoj reformirati za doseganje takšnega usklajenega nastopa navznotraj in posledično navzven. Slovenija je lahko in mora biti nosilka teh sprememb, s svojim lastnim vzorom v tej smeri,« je poudaril

»Stagniranje prihodkov v zadnjih letih ni edini izziv, s katerim se sooča trgovinska dejavnost,« je predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah izpostavila v pisni izjavi. Opozorila je, da v Sloveniji – podobno kot tudi v drugih državah članicah EU – že dlje časa primanjkuje kakovostnega kadra, pogoji poslovanja za podjetja se v Sloveniji vedno bolj zaostrujejo, namesto debirokratizacije pa imamo čedalje večje število predpisov in novih birokratskih ovir. »Pogosto na delodajalce letijo očitki v povezavi s prenizkimi plačami, pri čemer pa je potrebno najprej pogledati celotne stroške dela, ki bremenijo delodajalce,« je opozorila in dodala, da je zgovoren primer Hrvaške, ki je v zadnjem obdobju sprejela kar nekaj ukrepov za razbremenitev stroškov dela, v nasprotju s Slovenijo, ki sprejema ukrepe, ki strošek dela povečujejo. »Prvi naslednji obsežnejši dvig stroškov dela za delodajalce bomo imeli s 1. julijem 2025, saj se bo uveljavil nov prispevek za dolgotrajno oskrbo,« je še spomnila in pojasnila, da ta ne bo prizadel le delodajalcev, ampak tudi delavce in upokojence. »Zato je na tem mestu upravičeno vprašanje, do kod bo gospodarstvo lahko še zdržalo, saj vsaka nova obremenitev posledično pomeni tudi dodatno izgubo na njegovi konkurenčnosti,« je še zapisala.

Vprašanje je, do kod bo gospodarstvo lahko še zdržalo, saj vsaka nova obremenitev posledično pomeni tudi dodatno izgubo na njegovi konkurenčnosti.

Spremembe gredo v smeri škode za slovensko kmetijstvo in gozdarstvo

Po besedah predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) dr. Jožeta Podgorška so sredi t. i. kmetijske reforme izgubili zaupanje v vladajoče. Na mizi je sedem zakonov, spremembe pa gredo v smeri škode za slovensko kmetijstvo in gozdarstvo. Poudaril je, da gre za odsotnost dialoga – nevladne kmetijske organizacije ugotavljajo, da se jih ne sliši. »Sedaj prihajajo prvi odzivi na pripombe, na katere lahko gledamo z razočaranjem – pri večini rešitev, ki gredo v škodo kmetov, ta vlada kar vztraja,« je povedal Podgoršek. Poudaril je, da kmetijstvo ključno prispeva k prehranski varnosti in trajnosti. Na področju kmetijstva maja na nivoju Evrope prihaja tok sprememb – tudi zato Podgoršek ne razume, zakaj se vladi tako mudi s sprejemanjem zakonov. Kmetijstvo se sooča z izzivi, kot so majhnost kmetij, pomanjkanje mlade delovne sile in zaostajanje pri digitalizaciji. Poleg tega se z izzivi sooča tudi evropsko kmetijstvo – zaradi bolezni slinavke in parkljevke smo v Evropi začeli padati v samooskrbi z mlekom. Iz vseh teh razlogov, bi bil dialog še toliko bolj potreben. KGZS spodbuja inovacije in povezovanje, država pa mora po njegovih besedah podpreti tehnološki napredek, enake pogoje za kmete ter sodelovanje vseh deležnikov za večjo konkurenčnost. »Prepričan sem, da lahko najdemo rešitve, ki bodo gospodarstvu pomagale pri razvoju, hkrati pa ne bi ogrozile slovenskega in evropskega kmetijstva,« je poudaril.

»Slovenija je imela leta 2004, ob vstopu v Evropsko unijo, veliko razvojno prednost pred ostalimi tranzicijskimi državami. V zadnjih dvajsetih letih smo prednost v dobršni meri zapravili, nekatere države pa so nas celo dohitele,« predsednik Nadzornega sveta Združenja bank Slovenije Blaž Brodnjak opozoril, da je že skrajni čas, da izvedemo nujno potrebne strukturne reforme, brez katerih bomo še dodatno izgubljali konkurenčnost. »Vemo, kaj je potrebno storiti, žal pa ne premoremo volje in poguma za sprejemanje odločitev. A tudi ohranjanje statusa quo pomeni, da smo sprejeli odločitev. Žal, najslabšo možno,« je bil jasen in ob tem še izpostavil, da bo tudi za sprejem te odločitve nekdo nekoč moral prevzeti odgovornost. »Poleg pokojninske, zdravstvene in davčne reforme bi posebej omenil tudi reformo sodnega sistema. Brez predvidljivega, transparentnega in poštenega sodnega sistema lahko namreč pozabimo na nadaljnji razvoj in dvig slovenske konkurenčnosti,« je ocenil.

Matjaž Čemažar, predsednik Skupine podjetij z notranjim lastništvom, je povedal, da so slovenska podjetja pripravljena na solastništvo zaposlenih, a zakonodaja, kljub načelni politični podpori, temu ne sledi. »V podjetjih z razvitim solastništvom zaposlenih žal davčne omejitve v Zakonu o dohodnini omejujejo vključevanje zaposlenih v lastništvo prek sklada lastnih delnic,« je opozoril in v nadaljevanju še navedel, da Zakon o udeležbi pri dobičku ne ponuja pravih spodbud, zato je v usklajevanju nov predlog. Dodal je, da podpirajo Zakon o lastniških zadrugah, saj potrebujejo dolgoročno varen, stabilen in vključujoč model solastništva zaposlenih.

Za AmCham Slovenija, kot je v imenu predsednika Enza Smrekarja povedala generalna direktorica Ajša Vodnik, reforme niso zgolj zakonodajni akti, temveč odsev tega, kakšno družbo želimo. »Pokojninska reforma naj spoštuje delo in človeka. Zdravstvena reforma naj povrne zaupanje v sistem in zagotovi dostopnost za vse. In če želimo, da bodo mladi soustvarjali prihodnost, jim moramo dati orodja – digitalni jezik mora postati obvezen del izobraževanja,« je poudarila.

Neprivlačno gospodarsko okolje odvrača tuje investitorje

»Slovenija je ena najvarnejših držav na svetu z visoko kvalificirano delovno silo, a zaradi neprivlačnega gospodarskega okolja odvrača tuje investitorje. Visoka obdavčitev plač, dolgotrajni postopki za delovna dovoljenja in nepredvidljiva zakonodaja dodatno otežujejo poslovanje. Javni razpisi ostajajo odprti le na načelni ravni, saj povezanost lokalnih naročnikov in dobaviteljev omejuje dostop tujim podjetjem,« je izpostavil predsednik Britansko-slovenske gospodarske zbornice Luka Vesnaver. Po njegovih besedah so nujno potrebne učinkovite reforme za izboljšanje poslovnega okolja in olajšanje priliva tujega kapitala.

Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice, je v pisni izjavi pojasnila, da AHK Slovenija med nemškimi podjetji v Sloveniji vsako leto izvede raziskavo o konkurenčnosti lokacije. Anketirana podjetja menijo, da je konkurenčnost lokacije oslabljena zaradi številnih izzivov. Ena največjih ovir je davčni sistem, ki velja za zapletenega in neučinkovitega. Podjetja se soočajo z visokim davčnim bremenom in birokratskimi ovirami, ki zavirajo naložbe in upočasnjujejo rast. Tudi trg dela je premalo prožen.

Pisno izjavo je posredoval tudi Benjamin Jošar, predsednik upravnega odbora Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU GIZ): »Ključ za povečanje konkurenčnosti Slovenije je dvig ambicioznosti vseh deležnikov ter skupno prizadevanje za sprejemanje odločitev, ki so dolgoročno naravnane in usmerjene v oblikovanje podjetništvu prijaznega okolja. Splošna blaginja je mogoča le ob močnem in rastočem gospodarstvu, ki mora hkrati zagotavljati koristi za vse deležnike v družbi.«