Ne le, da mi iščemo Jezusa, ampak tudi Jezus išče nas
Predragi bratje in sestre.
V nedeljah po Veliki noči se v evangeljskih odlomkih srečujemo z različnimi vstajenjskimi prigodami. V današnjem evangeliju imamo pripoved iz Lukovega evangelija. Luka na splošno velja za enega od treh "sinoptikov" (skupaj z Markom in Matejem), se pravi, da opisujejo iste stvari z različnih zornih kotov, samo v tej današnji zgodbi Luka povzame dogajanje, ki je bližje opisu v Janezovem evangeliju. Luka v svojem evangeliju izpostavi eno samo vstajenjsko prigodo, zgodbo za katero se mu je zdelo, da je pomembna, da se ohrani za vse kristjane do konca sveta. Gotovo je poznal tudi vse ostale, vendar je v svoj evangelij vključil le to. Ni bila napisana takoj po tem, ko se je zgodila, ampak mnogo časa pozneje. Nekdo je hotel, da se ohrani v takšni obliki.
Evangelist Luka je edini poznani pisec iz Svetega pisma, ki ni bil Jud. Bil je kristjan iz vrst poganov, učenec apostola narodov svetega Pavla, pri katerem je bil vse od malih nog. Od njega se je učil, pri njem se je duhovno napajal in skrbel, da je zapisal vse pomembne besede; vse kar je zapisano, je pomembno in vsaka beseda je skrbno izbrana zato, da bi ljudje vedeli: Gospod je vstal in svet se je spremenil.
Dva učenca sta na poti srečala Jezusa, ki je z njima govoril, vendar ga nista prepoznala dokler, ni pred njima prelomil kruha. Po tem znamenju sta ga prepoznala, po evharistiji, ki je v času zapisa že bil široko razširjena navada med kristjani. Ko so še govorili o tem, je Jezus stopil mednje in jih pozdravil "Mir z vami". Jezusovi učenci so bili namreč zbrani na kupu, zabarikadirani, ker so se bali kaj bodo z njimi naredile judovske oblasti. Po velikem petku se je namreč zdelo, da je vse izgubljeno; Jezus njihov gospod in Mesija je bil brez milosti pribit na križ, usmrčen in pokopan v grob. Upravičeno so domnevali, da je vsega konec. Odrešenik ne bo ustvaril novega načina življenja, novega sveta. In počutili so se krive, krive ker niso skupaj z Janezom in ženami vztrajali pod križem ampak so se iz strahu pred Judi razbežali. Povrh vsega so jih dosegle še neke nepreverjene govorice, da so nekateri srečali živega Jezusa.
Ta čudoviti odlomek iz Lukovega evangelija nagovarja tudi nas. Ne le, da mi iščemo Jezusa, ampak tudi Jezus išče nas. Nas išče, ko nas pestijo dvomi o nas samih, o svetu v katerem živimo, o bolečinah, ki jih občutimo … Ko ne vemo, kaj narediti, ko občutimo, da nas je celo Bog zapustil, takrat prihaja Jezus do nas. Se kar pojavi. Kot se je pojavil med učenci in jih pozdravil: "Mir z vami!" Kaj pomeni ta mir? To ni mir, ki ga poznamo tukaj na zemlji. Mir, ki je po človeški definiciji samo odsotnost vojne, ko se naveličamo uničevanja drug drugega in se začnemo spet pripravljati na novo vojno. Mir o katerem Jezus govori in nam ga naklanja je božji mir, tisti mir iz začetkov stvarjenja, ko je Bog po stvarjenju sveta, sedmi dan počival. To je mir, ki ga išče vsak od nas, popolna harmonija med Bogom in človekom, predajanje, skrb in vzajemno odpuščanje, nova zemlja, ki jo Bog napoveduje. Ta mir se mora razširiti okoli po svetu, ni to samo za izbrane iz Izraelove hiše, ta mir je za vse ljudi in vse čase. Ta mir je Jezus sam. On je poosebljen mir. Mir je Bog sam!
Jezus je rekel zbranim učencem: "Mislili ste da sem mrtev, vendar me je Oče obudil od mrtvih in lahko bi že vedeli, da vas ne bom nikoli zapustil. Z vami bom ostal do konca sveta." Odprite svoja srca in me spustite notri. Vaši problemi so tudi moji problemi! Ljubite tako kot sem jaz ljubil, dajajte kot sem jaz dajal, posvetite svoja življenja, kot sem ga jaz posvetil in če boste počeli vse to potem boste okusili Božjo stvarnost v svojih življenjih. Resnični mir, ki ne bo samo odsotnost vojne in tako se bomo naučili, da bolečina ni naš sovražnik. Bolečina je nekaj, kar lahko nosimo skupaj in nas izoblikuje v to kar si globoko v srcu resnično želimo: biti ljudje, ki bi se soočili s svojimi strahovi in težavami, ter bi vse te probleme preoblikovali v svoje vrline.
Problem današnjega sveta ni ta, da je dober ali slab. Današnji svet je postal tako kompliciran in prepleten, da smo enostavno pozabili, kako preprosto je v bistvu življenje in to je tista lekcija, ki jo je prinesel Jezus. Ljubi in skrbi za svojega bližnjega in imel boš mir. Resnični mir.
V nedeljah po Veliki noči se v evangeljskih odlomkih srečujemo z različnimi vstajenjskimi prigodami. V današnjem evangeliju imamo pripoved iz Lukovega evangelija. Luka na splošno velja za enega od treh "sinoptikov" (skupaj z Markom in Matejem), se pravi, da opisujejo iste stvari z različnih zornih kotov, samo v tej današnji zgodbi Luka povzame dogajanje, ki je bližje opisu v Janezovem evangeliju. Luka v svojem evangeliju izpostavi eno samo vstajenjsko prigodo, zgodbo za katero se mu je zdelo, da je pomembna, da se ohrani za vse kristjane do konca sveta. Gotovo je poznal tudi vse ostale, vendar je v svoj evangelij vključil le to. Ni bila napisana takoj po tem, ko se je zgodila, ampak mnogo časa pozneje. Nekdo je hotel, da se ohrani v takšni obliki.
Evangelist Luka je edini poznani pisec iz Svetega pisma, ki ni bil Jud. Bil je kristjan iz vrst poganov, učenec apostola narodov svetega Pavla, pri katerem je bil vse od malih nog. Od njega se je učil, pri njem se je duhovno napajal in skrbel, da je zapisal vse pomembne besede; vse kar je zapisano, je pomembno in vsaka beseda je skrbno izbrana zato, da bi ljudje vedeli: Gospod je vstal in svet se je spremenil.
Dva učenca sta na poti srečala Jezusa, ki je z njima govoril, vendar ga nista prepoznala dokler, ni pred njima prelomil kruha. Po tem znamenju sta ga prepoznala, po evharistiji, ki je v času zapisa že bil široko razširjena navada med kristjani. Ko so še govorili o tem, je Jezus stopil mednje in jih pozdravil "Mir z vami". Jezusovi učenci so bili namreč zbrani na kupu, zabarikadirani, ker so se bali kaj bodo z njimi naredile judovske oblasti. Po velikem petku se je namreč zdelo, da je vse izgubljeno; Jezus njihov gospod in Mesija je bil brez milosti pribit na križ, usmrčen in pokopan v grob. Upravičeno so domnevali, da je vsega konec. Odrešenik ne bo ustvaril novega načina življenja, novega sveta. In počutili so se krive, krive ker niso skupaj z Janezom in ženami vztrajali pod križem ampak so se iz strahu pred Judi razbežali. Povrh vsega so jih dosegle še neke nepreverjene govorice, da so nekateri srečali živega Jezusa.
Ljubi in skrbi za svojega bližnjega in imel boš mir. Resnični mir.
Ta čudoviti odlomek iz Lukovega evangelija nagovarja tudi nas. Ne le, da mi iščemo Jezusa, ampak tudi Jezus išče nas. Nas išče, ko nas pestijo dvomi o nas samih, o svetu v katerem živimo, o bolečinah, ki jih občutimo … Ko ne vemo, kaj narediti, ko občutimo, da nas je celo Bog zapustil, takrat prihaja Jezus do nas. Se kar pojavi. Kot se je pojavil med učenci in jih pozdravil: "Mir z vami!" Kaj pomeni ta mir? To ni mir, ki ga poznamo tukaj na zemlji. Mir, ki je po človeški definiciji samo odsotnost vojne, ko se naveličamo uničevanja drug drugega in se začnemo spet pripravljati na novo vojno. Mir o katerem Jezus govori in nam ga naklanja je božji mir, tisti mir iz začetkov stvarjenja, ko je Bog po stvarjenju sveta, sedmi dan počival. To je mir, ki ga išče vsak od nas, popolna harmonija med Bogom in človekom, predajanje, skrb in vzajemno odpuščanje, nova zemlja, ki jo Bog napoveduje. Ta mir se mora razširiti okoli po svetu, ni to samo za izbrane iz Izraelove hiše, ta mir je za vse ljudi in vse čase. Ta mir je Jezus sam. On je poosebljen mir. Mir je Bog sam!
Jezus je rekel zbranim učencem: "Mislili ste da sem mrtev, vendar me je Oče obudil od mrtvih in lahko bi že vedeli, da vas ne bom nikoli zapustil. Z vami bom ostal do konca sveta." Odprite svoja srca in me spustite notri. Vaši problemi so tudi moji problemi! Ljubite tako kot sem jaz ljubil, dajajte kot sem jaz dajal, posvetite svoja življenja, kot sem ga jaz posvetil in če boste počeli vse to potem boste okusili Božjo stvarnost v svojih življenjih. Resnični mir, ki ne bo samo odsotnost vojne in tako se bomo naučili, da bolečina ni naš sovražnik. Bolečina je nekaj, kar lahko nosimo skupaj in nas izoblikuje v to kar si globoko v srcu resnično želimo: biti ljudje, ki bi se soočili s svojimi strahovi in težavami, ter bi vse te probleme preoblikovali v svoje vrline.
Problem današnjega sveta ni ta, da je dober ali slab. Današnji svet je postal tako kompliciran in prepleten, da smo enostavno pozabili, kako preprosto je v bistvu življenje in to je tista lekcija, ki jo je prinesel Jezus. Ljubi in skrbi za svojega bližnjega in imel boš mir. Resnični mir.
Zadnje objave
Dizel dražji za več kot 13 centov, bencin za dobrih šest
20. 7. 2026 ob 18:08
Fajonova brez Sahela: zdaj jo čaka le še stara služba na RTV
20. 7. 2026 ob 16:15
Ko oblačila postanejo greh: EU je prepovedala uničevanje neprodane mode
20. 7. 2026 ob 15:51
Grčija zaključuje eno najtežjih gospodarskih poglavij
20. 7. 2026 ob 13:13
Predsodki o velikih družinah
20. 7. 2026 ob 12:00
Vzpon Islamske države (2. DEL): Abu Musab al Zarkavi – iz ene skrajnosti v drugo
20. 7. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Vzpon Islamske države (2. DEL): Abu Musab al Zarkavi – iz ene skrajnosti v drugo
20. 7. 2026 ob 9:00
Kako smo zidali hiše (1/10): Zgodba o sadovnjaku s kvadrovci in sto kubikih peska
19. 7. 2026 ob 19:00
Kalimera, Grčija
19. 7. 2026 ob 17:35
Prihajajoči dogodki
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
1 komentar
lukaab
živel Jezus, Jezus Jahve je VELIK !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.