Napad na Poljsko, ker se brani LGBT ideologije

Uredništvo
Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Konservativna Poljska je zadnje čase predmet ostre kritike mednarodnih liberalnih medijev, pa tudi poslanske večine Evropskega parlamenta. Nenavadna usklajenost medijskih in političnih aktivnosti daje občutek koordiniranega napada na državo, ki je zategnila ročno pri širjenju LGBT ideologij v svoji družbi in izobraževalnem sistemu.

Evropski parlament je v sredo s prepričljivo večino sprejel Resolucijo o javni diskriminaciji in sovražnem govoru proti LGBT skupnosti, vključno z LGBT prostimi območji.

Slednje so v različnih poljskih občinah uvedle tamkajšnje regionalne in lokalne oblasti kot območja, kjer se ne širi "Zahodna LGBT ideologija", kot jo imenujejo vladni uradniki.  

Čeprav je za resolucijo glasovala tudi večina parlamentarcev Evropske ljudske stranke, pa so se štirje slovenski evroposlanci te skupine glasovanja vzdržali. 

"Nobene potrebe ni, da Evropski parlament skorajda prav na vsakem plenarnem zasedanju obravnava neko poročilo ali resolucijo na temo LGTB," je glede tega dejal Franc Bogovič.

Poljska z reformami pravosodnega sistema tvega članstvo v EU, Politika Cerkve na Poljskem odganja vernike sta zgolj dva naslova bruseljskega Politica v zadnjih petih dneh na temo zanje spornega dogajanja v poljski družbi. Da Poljska diskriminira LGBT skupnost, smo, kot golo dejstvo, lahko prebrali tudi v Sloveniji.

Medijske objave gredo vzporedno z resolucijami Evropskega parlamenta, kjer se zadnje čase očitno s Poljsko kar precej ukvarjajo. Po Resoluciji o kriminalizaciji izobraževanja o spolnosti v šoli je minuli teden EP s 463 glasovi za, 107 proti in 105 vzdržanimi, sprejel še Resolucijo o javni diskriminaciji in sovražnem govoru proti LGBT skupnosti, vključno z LGBT prostimi območji.

Proti Poljski uperjena resolucija med drugim "močno obsoja diskriminacijo javnih oblasti do LGBT oseb in njihovih osnovnih pravic, vključno s sovražnim govorom oblasti in izvoljenih funkcionarjev, kot tudi zadnje razglasitve območij na Poljskem, prostih tako imenovane LGBT ideologije," in Evropsko komisijo poziva, da strogo obsodi tovrstno javno diskriminacijo.

Več kot 80 mest na Poljskem je namreč poleti razglasilo "območja brez LGBT ideologije". Gre za reakcijo mest, okrožij in pokrajin na "Deklaracijo v podporo pravicam LGBT", ki jo je februarja sprejel liberalni župan Varšave, ki LGBT tematike integrira v šolske programe ter izobraževanje otrok o spolnosti.

Vodja vladajoče stranke Zakon in pravičnost, Jarosław Kaczyński, je v dejanju prepoznal "napad na družino" in "napad na otroke". LGBT ideologijo pa je označil za "uvoženo grožnjo poljski identiteti in obstoju naroda ter poljske države." 

"Območja brez LGBT ideologije" niso pravno urejena, temveč gre za simbolno oznako lokalnih oblasti, ki pomeni, da se na njihovem območju LGBT ideologija ne širi, organizacije, ki jo zagovarjajo, pa ne prejemajo javnih sredstev. Slednje so zapisali v posebnih deklaracijah, ki pa so neobvezujoče in imajo simboličen pomen.

Aktivisti in zagovorniki pravic ter interesov LGBT skupnosti so v takšnem početju lokalnih in regionalnih oblasti prepoznali napad na pravice LGBR ljudi ter njihovo diskriminacijo.

A lokalni predstavniki stranke Zakon in pravičnost obtožbe, da stranka spodbuja odpor do homoseksualcev, zavračajo, češ da se zgolj odzivajo na aktivistične poskuse, da heteroseksualnim ljudem vsilijo svoje poglede.

Večina v Evropskem parlamentu meni drugače


A drugačnega mnenja je 70 % poslancev Evropskega parlamenta, med njimi tudi člani liberalcev in socialistov iz Slovenije, Irena Joveva, Klemen Grošelj, Tanja Fajon in Milan Brglez.



Resolucija poudarja, da so LGBT pravice "osnovne pravice" zato imajo institucije EU in države članice "dolžnost, da jih podpirajo in varujejo".

Podpisniki resolucije tako izražajo "globoko zaskrbljenost nad vse bolj številčnimi napadi proti LGBT skupnosti, ki se pojavljajo v EU s strani držav članic, predstavnikov oblasti na nacionalnem, regionalnem in lokalnem nivoju, ter drugih politikov."

Zato "obsojajo incidente kriminalnih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora, ki ga motivirajo rasizem, ksenofobija, verska nestrpnost, oziroma so uperjeni proti človeškim hibam, spolni orientaciji, spolni identiteti, lastnostim spola ali manjšinam, ki se v EU pojavljajo na dnevni ravni."

Resolucija še ugotavlja, da je od začetka leta 2019 na poljskem več kot 80 primerov, kjer so se regije, okrožja ali občine s sprejetjem resolucij razglasile za tako imenovana "območja brez LGBT ideologije" oziroma so sprejele "Regionalne listine o pravicah družine", oziroma ključne določbe teh listin, s čemer diskriminirajo predvsem enostarševske in LGBT družine.

Za resolucijo Evropskega parlamenta so med drugim večinsko glasovali tudi poslanke Evropske ljudske stranke (EPP), med njimi večina poljskih članov te skupine. Proti pa so glasovali vsi Poljaki v skupini Evropskih konservativcev in reformistov.

Franc Bogovič: želim si resolucij, ki bi govorile o družini in družinskih vrednotah


Štirje slovenski poslanci EPP, dr. Milan Zver, Romana Tomc, Ljudmila Novak in Franc Bogovič resolucije niso podprli, niso pa tudi glasovali proti.

Na vprašanje, zakaj so se odločili za vzdržan glas, nam je Franc Bogovič povedal, da po njegovem mnenju ni "nobene potrebe, da Evropski parlament skorajda prav na vsakem plenarnem zasedanju obravnava neko poročilo ali resolucijo na temo LGTB, v kateri je vedno nekaj stvari, s katerimi se strinjam, ter nekaj stvari, s katerimi se ne strinjam."

Kot pravi, je tako bilo tudi vsebinsko v besedilu Resolucije o javni diskriminaciji in sovražnem govoru proti LGBT skupnosti na Poljskem, in to je razlog za njegov vzdržani glas.

"Želim si, da bo v prihodnje na sejah Evropskega parlamenta večkrat v ospredju tudi kakšno poročilo oz. resolucija, ki bo govorila o družini in družinskih vrednotah."

Isto vprašanje smo zastavili tudi preostalim trem poslancem EPP iz Slovenije, vendar njihovih odgovorov nismo prejeli.

Poljaki so siti, da jih označujejo za desničarske skrajneže

V spletnem mediju Politico se je pred časom oglasila Agnieszka Kolakowska, v Parizu stanujoča poljska pisateljica, ki sprašuje Zahod, zakaj delajo iz Poljske evropskega grdega račka.

Kot piše, je ekstremistične stranke možno najti v parlamentih večine evropskih držav, hkrati skrajno levičarske skupine v ZDA skušajo vsiliti identitetno politiko in vsiliti cenzuro namesto demokratičnega procesa. In še vedno so vse oči uprte v Poljsko, ki naj bi omejevala svobodo govora, demokracijo in sodišča.

»In to kljub temu, da na Poljskem ni političnih zapornikov, vsakdo lahko prosto protestira, večina medijev pa je usmerjenih proti vladi. Univerze, mediji in sodišča so samostojni in pod manjšim političnim pritiskom kot marsikje po svetu.«

Po njenem prepričanju je poljska vladajoča stranka od tega, da bi bila skrajno desna. Mnoge njene politike so socialno usmerjene, kar se pozna na velikodušni socialni državi, ki je znižala brezposelnost in dala dostojanstvo ljudem na podeželju, prvič po letu 1989.

Kot pravi, je dialog med levimi in desnimi na Poljskem mogoč, antisemitizma je drastično manj kot v Franciji in na Nizozemskem in je bistveno manj nasilen. »Od kod torej sankcije in napadi na Poljsko vlado?« se sprašuje pisateljica.

Po njenih besedah Poljaki iščejo način, kako združiti liberalno državo s tradicionalnimi katoliškimi vrednotami, kako ohraniti domoljubje brez nacionalistične ksenofobije in kako vzdrževati ravnovesje med enakimi pravicami za vse in versko svobodo.

»Nismo popolni, ampak trenutno imamo kar največ možnosti za uspeh na tem področju, zato smo siti obtožb ksenofobnosti, skrajnega desničarstva, antisemitizma, primitivnosti samo zato, ker verjamemo, da domoljubje ni grda beseda,« zaključuje Agnieszka Kolakowska.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Protest pri maši za LGBT osebe: katoliški vdor med tiste, ki običajno precej radi vdirajo v katoliška prepričanja
  • 13. 08. 2023
Ko se mavrični propagandi v nogometu uprejo le muslimani
  • 17. 05. 2023
Udarec za evropske kmete: Levica v Evropskem parlamentu uspela izglasovati sporno Uredbo o obnovi narave
  • 13. 07. 2023