"Napačna kuverta" bi se lahko zgodila še pri kakšnem drugem oskarju

Gostitelj podelitve Jimmy Kimmel je v svojem uvodnem monologu poskrbel za veliko smeha v dvorani. Njegove šale so se v glavnem navezovale na predsednika Trumpa, Mela Gibsona in pa na njegovo dolgo trajajočo zamero do Matta Damona.

Prva nagrada večera je podelitev oskarja za najboljšega stranskega igralca. Kritiki so pravilno napovedovali zmago Mahershala Ali-ja, ki je nastopil v filmu Moonlight. Vseeno pa je marsikdo potarnal nad njegovo zmago, saj je bil v konkurenci zelo visoko ocenjen tudi Dev Patel iz filma Lev. Zmaga Mahershala Ali-ja pa ima dodatno vrednost, saj je prvi muslimanski igralec, ki je dobil oskarja.

Oskarja za najboljšo stransko igralko je prejela Viola Davis za nastop v filmu Fences. Njen zahvalni govor je bil eden redkih v celem večeru, ki si zasluži posebno pozornost. Iz predhodnih let smo gledalci podelitve navajeni, da zmagovalni igralci pozornost izkoristijo za opozarjanje na probleme v družbi. Priložnosti pa večinoma niso zares izkoristili.

Iranski film The Salesman, je zmagal v kategoriji najboljšega tujejezičnega filma, vendar zmagovalcev ni bilo na podelitvi. Zaradi nedavnih prepovedi potovanja v ZDA so protestno zavrnili udeležbo.

Glavne nagrade nezasluženo

Najpomembnejše nagrade večera so globoko razočarale. Casey Affleck je bil razglašen za najboljšega igralca, za vlogo v Manchester by the Sea. Njegov nastop v filmu je monoton in identičen njegovim predhodnim, enako velja za njegov zahvalni govor. Nezaslužena zmaga v kategoriji, kjer sta bila nominirana tudi Denzel Washington za svoj nastop v Fences in Andrew Garfield za Greben rešenih.

Najboljša igralka je postala Emma Stone za nastop v Deželi La la. Na trenutke je bila njena igra res dobra, vendar pa mnogi opozarjajo, da je praktično igrala sama sebe. Osebno sem bila bolj navdušena nad igro Natalie Portman v filmu Jackie.

Osebno nisem bila navdušena nad filmom Dežela La La, vendar pa je bila zmaga Moonlight-a še slabša.

Dežela La La je prejela tudi nagrado za najboljšega režiserja Damiena Chazelle-a. V tej kategoriji je bil nominiran tudi Mel Gibson, ki se je z Grebenom rešenih po dolgih letih vrnil v vrh filmskih ustvarjalcev.

Pred podelitvijo oskarja za najboljši film sem si na hitro ogledala že podeljene nagrade. Dežela La La je bila vodilna s šestimi oskarji, za njo pa so si z dvema oskarjema mesto delili Moonlight, Manchester by the Sea in pa Greben rešenih. Posledično je bilo upravičeno sklepati, da bi bila Dežela La La nedvomni zmagovalec ... ali pač ne?

Nagrado sta ob obletnici filma Bonnie in Clyde podelila igralca Warren Beaty in Faye Dunaway. Ob odprtju ovojnice pa je sledila mučna tišina. Končno je Warren Beaty le povedal, da je zmagala Dežela La La.

Na oder so veselo stopili ustvarjalci in sodelavci filma. Nenadoma je producent Dežele La la povedal, da je prišlo do pomote. Zmagovalci so bili ustvarjalci filma Moonlight. To je bil pravi Steve Harvey trenutek, izvedelo se je, da je bil v ovojnico pomotoma vstavljen list z razglasitvijo Emme Stone za najboljšo igralko v Deželi La la. Sramota za najprestižnejšo podelitev nagrad.

Osebno nisem bila navdušena nad filmom Dežela La La, vendar pa je bila zmaga Moonlight-a še slabša. Ne vem kako Akademija pričakuje, da lahko kot upravičenega zmagovalca za najboljši film sprejmemo Moonlight s tremi oskarji, hkrati pa jih ima Dežela La La šest. Po mojem mnenju bi moral najboljši film biti razglašen na podlagi števila prejetih oskarjev. Tako bi odločitev vsaj lahko upravičili.

Na tej točki pa je sporočilo zelo jasno, Akademija je za najboljši film razglasila Moonlight, ker je pač povprečno dober film, ki nosi posebno sporočilnost o marginalizaciji in intersekcionalnosti.

Seveda je sporočilnost filmov pomembna, vendar pa to ne sme biti odločilno za zmago. ZA izjemnost morajo filmi imeti veliko več kot le zgodbo!