Zunanja ministrica Tanja Fajon je v četrtek dejala, da je obtožnica proti ruskima vohunoma pravnomočna. “To pomeni, da je pripor podaljšan. Obtožena sta dveh kaznivih dejanj, in sicer kaznivega dejanja vohunjenja ter kaznivega dejanja overitve lažne vsebine,” je dodala.
Kriminalisti so tuja državljana, ki imata dva otroka in argentinsko državljanstvo, prijeli decembra lani.
Ministrstvo za zunanje zadeve je na pogovor že poklicalo ruskega veleposlanika Timurja Ejvazova. Izrazili naj bi mu oster protest.
Le kaj sta vohljala ta dva vohuna?
Edino, kar je strogo zaupno pri nas, so provizije.
Bogdaj – en lep, dober dan vsem.
Tole me seveda veseli.
Upam, da bodo poslanci in pooblaščen ljudje – kaj več povedali o tej temi.
L.r. Janez KK
Dodal bi še,
da se mi zdi previdnost v zvezi z vsemi etničnimi RUSI ali z VOJNO-ZLOČINSKO
RUSIJO RF kakorkoli povezanimi ljudmi – seveda – na mestu.
Tudi t.i. simpatizerji RUSIJE RF znajo biti zelo vprašljivi in sporni ljudje
SAJ VERJETNO VEČINA
TU BEROČIH IN ŠOŠPČOH VE,
KOLIKO NESREČE IN TRAGEDIJ TER ZLOČINOV NAD NAŠIMI PREDNIKI SLOVENCI
so pozročili
T.I. SVOVENCI-STALINISTI : B. KIDRIČ, I. MAČEK, E. KARDELJ, A. BEBLER ITD..
v 1930. letih 20. st. – z njihovim
t.i. “DRUŠTVOM PRIJATELJEV SZ”,
KI JE ORGANIZIRALO ODHODE SLOVENCEV
NA “polit-morilske” NKVD tečaje v Moskvi.
in kasneje med in po 2. svetovni vojni.
Vsi danes vemo,
da katerikoli Slovenec je nil med in po 2. vojni LIKVIDIAN
S STRANI, ZLOČINSKE T.I. VOS, OZNE, STALIN PARTIZANOV, KNOJA itd..
JE BIL LIKVIDIRAN ZATO,
KER JE BIL NASPROTNIK UVAJANJA RUSKEGA STALINIZMA
v našo domovino Slovenijo.
L.r.
vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 71 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan:
ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komun-socializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd Imam jih blokiarne, njih branja nevrednih zapisov ne vidim, ne berem. Moji KONTAKTNI podatki so na internetu pod mojim d.o.o. SLOVENIANA – za POLNO PREDSTAVLJENE, resno sodelovanje: za
razvoj pozitivnih vse- slovenskih domoznanskih društev, muzeji “ORLOV” itd
Zbudi se in poglej na koledar. Enkrat oživljaš zombije iz Ukrajine, drugič iz Rusije, tretjič vlečeš na plano domače zombije …
Tudi t.i. simpatizerji RUSIJE RF znajo biti zelo vprašljivi in sporni ljudje
***
Kaj pa vojni hujskači? To so zgledni ljudje?
Takole je zapisal Marko Radmilovič:
»Zapisi iz močvirja: Vojni hujskači
Danes pa šalo na stran. Humor in satira sta zelo neprimerna za temo, ki se je bomo lotili v tokratni oddaji. Slovenija se bo pridružila skupnemu naročanju streliva za Ukrajino. Kmalu. Tako nas je pomiril obrambni minister Šarec, ker, škandalozno, Slovenije še ni bilo na seznamu sedemnajstih držav članic EU, ki bodo v naslednjih dvanajstih mesecih Ukrajini dobavile milijon topniških izdelkov.
Torej smo lahko pomirjeni, saj bodo tudi naše zaveze o pomoči napadeni državi ostale izpolnjene. Najprej in na začetku.«
»Politiki so vojni hujskači. Takoj, ko se pojavi možnost, se spremenijo v vojne hujskače. To je v njihovem bistvu, v njihovi DNK. Nič ne pomagajo temni mercedesi, protokol, obleke na obroke, evropski parket in uradne ter prijateljske večerje. So navadni, zavržni in podli vojni hujskači.
Slovenija se bo pridružila skupnemu naročanju streliva za Ukrajino. Kmalu. Tako nas je pomiril obrambni minister Šarec, ker, škandalozno, Slovenije še ni bilo na seznamu sedemnajstih držav članic EU, ki bodo v naslednjih dvanajstih mesecih Ukrajini dobavile milijon topniških izdelkov.
Voditelji evropske povezave, nastale kot miroljuben odgovor na stoletje evropskih vojn, so vojni hujskači. Ameriški politiki pa svojega vojnega hujskaštva tako ali tako ne skrivajo, oziroma so nanj ponosni …
Tudi slovenski politiki so vojni hujskači. Naš obrambni minister je vojni hujskač, naša zunanja ministrica je vojna hujskačka, naš predsednik vlade in vodja opozicije sta vojna hujskača. Ter tako po s krvjo namazani politični vertikali navzdol. In se vprašamo, čemu takšna obtožba? Vsak evropski politik, z njimi tudi slovenski, se je intimno in javno takoj ob napadu Rusov na Ukrajino nemudoma obrnil k vojni.
Nihče se ni obrnil k miru. Komaj so čakali. Seveda je mir deklarativna mantra, ki pa je povsem brez teže. Če damo na tehnico prazna zavzemanja za mir in aktivne napore za vojno, vidimo, da mir nima nobene možnosti. Ni ga vidnega politika, ki bi deklarativno zavračal vojno in se z vsemi svojimi močmi, z vsem vplivom in energijo brezkompromisno zavzemal za mir.
Za mir za vsako ceno. Politiki so ponotranjili neizpodbitno dejstvo, da so Rusi agresorji, kar je dovolj za izključitev vseh mirovnih naporov.«
Kakšne bodo posledice šolanja ukrajinskih vojakov s strani SV – kot v preteklosti?
Kakšne bodo posledice šolanja ukrajinskih vojakov s strani SV – kot v bližnji preteklosti, v Iraku, Afganistanu?
»Povedano drugače in zelo na kratko: namesto, da bi v Kijev in Moskvo pošiljali mirovne misije eno za drugo, mirovne predloge enega za drugim, pošiljamo topovske izstrelke. Ker truditi se za mir, je v političnem kontekstu tisočkrat težje, kot podpirati vojno. Seveda vojnim hujskačem ne bi uspelo, če ne bi imeli na svoji strani nas, ki smo mediji. Retorika, tudi v slovenskih medijih je postala podobna gostilniški debati, ki se razvije med rahlo opitimi soborci, ki so služili vojsko v rajnki JNA.
Mediji so polni prodaje orožja, strateških ocen, bombardiranj, prodorov, obkolitev, vojnih zločinov in težkih obtožb; predvsem pa manipulacij, polresnic in zavajanj javnega mnenja. Da je ena država očiten agresor in druga država očitna žrtev, ne opravičuje absurdne militarizacije, ne samo celotne družbe, temveč tudi naših misli in vedenjskih vzorcev prihodnjih generacij.
Naj na tem mestu prosto povzamemo dobrega vojaka Švejka, ki je v enem samem stavku opisal blaznost, ki ji nasedajo evropski in z njimi poslušno tudi slovenski vojni hujskači.«
»Ko so Švejka porinili v strelski rov v prvi svetovni vojni, je v grozi zakričal na svoje soborce: ‘Za božjo voljo, ne streljajte! Na drugi strani so ljudje!’ Lahko si domišljamo, da je pravica na naši strani, da smo na pravi strani zgodovine, da nam evropski verski pluralizem daje prav, vsakemu posebej njegov lastni bog, a dejstva, da nas politiki delajo za soudeležence v tem spopadu, ne bomo izbrisali.
Kakorkoli se delamo indiferentne, ali pač prizadete, kakorkoli opravičujemo, ali se zgražamo nad ukrajinsko vojno; s ‘skupnim naročanjem streliva’, ki se mu bomo v kratkem pridružili, imamo tudi mi kri na rokah. Vsak od nas.
Ali to želeli ali ne. Slovenski vojni hujskači so nas v to brozgo krvi in najnižjih strasti potisnili, ne da bi nas vprašali.
Na referendumih nas vprašujejo največje obscenosti, med drugim o tem, kdo naj ima najlepšo pisarno v naši medijski hiši, ne vprašajo pa nas, ali si želimo biti soudeleženi v pokončanju drugih človeških bitij. Realnost je postala video igrica, še preden smo lahko to dojeli. Slovenski topovski izstrelki verjetno ne bodo prevesili tehtnice na bojišču.«
»Od milijona jih bo naših nekaj tisoč, ki bodo na dober dan pobili tam nekje do deset tisoč vojakov; kar pa bo za našo zmago premalo. Zato smo pa imeli čudovito priložnost, da se nakupu ne pridružimo in se kot država s težko in temno zgodovino vojne začnemo jasno, glasno in odločno zavzemati za mir. S tem bi si v delu še vedno civilizirane svetovne javnosti pridobili ugled, ki bi nas končno uvrstil na svetovni zemljevid kot dosledno in relevantno skupnost državljanov.
A žal so slovenske politične elite – tako pozicija kot opozicija, tako institucije kot parlament, tako predsednica republike kot moralne avtoritete te države – to priložnost zamudili.
Zdaj pa se razmišljujoči le še sprašuje: ‘Ali zaradi pomanjkanja inteligence, ali zaradi pomanjkanja sočutja?’«