Najzanimivejši županski spopadi: od starih dvobojev do bojev brez upanja

Kot vsake lokalne volitve na štiri leta so tudi letos nekateri boji med kandidati za župane v posameznih občinah bolj izpostavljeni kot drugi. Ponekod zaradi velikosti ali pomembnosti, drugje zaradi tesnosti izida ali pa zaradi preteklih dvobojev, ki se prenašajo tudi na naslednje volitve.

Tako je marsikje tudi tokrat. V Kopru se bo ponovno zgodil dvoboj med kandidatoma, ki sta na prejšnjih volitvah poskrbela za enega najbolj zanimivih županskih spopadov, v Mariboru in Piranu si tokrat nasproti stoji največ županskih kandidatov, vsi pa seveda gledajo v Ljubljano in Celje, kjer bi bil izid novica le, če bi dolgoletna župana morala iti v drugi krog.

V preteklem prispevku smo pogledali predvsem statistiko lokalnih volitev, danes pa kažemo zanimive boje v nekaterih slovenskih občinah.

Če bo v nekaterih občinah pomemben vsak glas, pa v 48 slovenskih občinah volivci ne bodo imeli izbire, saj bo na seznamu le eno ime. Med tistimi, ki zagotovo ostajajo na položaju še prihodnja štiri leta, sta tudi dolgoletna župana Janez Kramberger, v Občini Lenart je župan že od leta 2006, in Branko Ledinek, ki je župan Občine Rače - Fram od leta 1997.

V Kočevju bo sicer potekal nov mnogoboj, a vse drugo kot visoka zmaga nekdanjega predsedniškega kandidata Vladimirja Prebiliča bi bilo presenečenje, četudi proti njemu kandidira nekdanji obrambni minister, predsednik državnega zbora in župan Janko Veber.

Kar 15 kandidatov v Mariboru in 13 v Piranu

Mnogi so po aprilskem incidentu, v katerega sta bila pri teniških igriščih v Mariboru vpletena župan Maribora Saša Arsenovič in mladoletnik, zoper župana je bila vložena tudi kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe, začutili, da je obstoječi župan premagljiv. Po robu se mu tako postavlja kar 14 kandidatov.

Če gre verjeti javnomnenjski raziskavi Ninamedie za Večer, bo to dovolj, da se bo v Mariboru zgodil 2. krog. Sašo Arsenoviča bi sicer podprlo največ, 39,1 odstotka vprašanih. Sledita pa mu nekdanji mariborski župan, mestni svetnik in državni sekretar v Janševi vladi Franc Kangler z 19 odstotki in nekdanji direktor UKC Maribor Vojko Flis iz Gibanja Svoboda z 18,3 odstotka podpore. Nekdanja poslanka Lidija Divjak Mirnik in nekdanji poslanec SDS Dejan Kaloh s 7 %, vsi ostali zaostajajo že preveč, da bi imeli resne možnosti.

V Piranu se za župana potegujeta le dva kandidata manj kot v Mariboru. Leta 2018 je predstavnik Gibanja za občino Piran Đenio Zadković premagal osem protikandidatov, a je nato tri mesece po volitvah izgubil podporo večine članov Gibanja za občino Piran, zato je le stežka uresničeval svoje zamisli. Tokrat se mu postavlja po robu 12 protikandidatov, med njimi je zagotovo najbolj znan razvpiti Gašpar Gašpar-Mišič.

V Kranju je, sodeč po javnomnenjski anketi, aktualni župan Matjaž Rakovec na dobri poti k ponovni izvolitvi. Podpira ga nekaj več kot 46 odstotkov volivk in volivcev. Skupni kandidat SDS, NSi, SLS in Zelenih Slovenije Ivo Bajec bi prejel 12,8-% podporo. Na tretjem mestu je predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović, ki bi mu glas namenilo 7 odstotkov volivcev. Ostali kandidati nimajo možnosti za morebiten drugi krog.

Prestižni boj v »Golobovi« Novi Gorici, ponovitev epskega dvoboja v Kopru

V Novi Gorici, ki bo čez tri leta skupaj z italijansko Gorico postala Evropska prestolnica kulture in je zato županski mandat še kako prestižen, se bo pomerilo šest županskih kandidatov. Med njimi je tudi dosedanji župan Klemen Miklavič, ki je na preteklih volitvah premagal sedanjega ministra za kohezijo Mateja Arčona, ki je bil na mestu župana Nove Gorice dva zaporedna mandata.

Arčon je nato na državnozborskih volitvah prejel skoraj 15.000 glasov, kar daje upanje Gibanju Svoboda, da bi v Novi Gorici župan lahko postal Samo Turel. Ostali kandidati so še občinski in državni svetnik Tomaž Horvat (SD), podjetnica in aktualna podžupanja Damjana Pavlica (SDS), nekdanji državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Anton Harej (NSi) in upokojeni voznik ter sindikalist Andrej Pelicon (Levica).

Na Ptuju bomo spremljali pravi obračun med sedanjo županjo iz vrst SD Nuško Gajšek, kandidati ostalih koalicijskih strank ter Andrejem Čušem. Ob omenjenih so v igri še nekdanji poslanec Levice Boštjan Koražija, Robert Križanič (Resni.ca), Andrej Lacko (SNS), Štefan Petek (Gibanje Svoboda), Franjo Rozman (SDS), kandidatka pa je tudi Suzana Lara Krause, nekdanja kandidatka za predsednico republike iz SLS.

Bitka sedmih kandidatov za župana se obeta v Kopru. V principu gre za dvoboj kandidatov, ki sta na prejšnjih volitvah poskrbela za silovit in najtesnejši boj v zgodovini lokalnih volitev. Gre za aktualnega župana Aleša Bržana, ki ima poleg svoje liste tokrat še podporo Gibanja Svoboda, ter Borisa Popoviča, nekdanjega dolgoletnega župana. Za kar nekaj publicitete pa je poskrbel tudi Patrik Greblo, ki je želel na volitvah nastopiti s svojo listo, a mu je najprej volilna komisija, nato pa še upravno sodišče zavrnilo kandidaturo.

Če je pred štirimi leti Bržan Popoviča premagal za le 17 glasov, rezultati raziskave Ninamedie za Dnevnik tokrat kažejo, da se Bržanu obeta celo zmaga v prvem krogu, saj naj bi dobil 59-odstotno podporo, medtem ko Popovića podpira le 25,6 odstotka volivk in volivcev.

V Murski Soboti in Tolminu nova zgodba, saj sta župana postala ministra

Dozdajšnji župan Murske Sobote Aleksander Jevšek je spomladi zapustil župansko mesto in postal del vlade ter prevzel ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.

Tako bo tudi Murska Sobota na letošnjih lokalnih volitvah dobila novega župana ali županjo. Na kandidatni listi so Damjan Anželj (SD), Andrej Mešič (SDS), Mitja Horvat (GS) in Blanka Denko Čeh (Akacije).

Podobno je tudi v po površini tretji največji občini, v Tolminu, kjer je dolgoletni župan Brežan postal okoljski minister, zato bo občina dobila novega župana. Kandidirajo le trije kandidati: Maša Klavora (neodvisna lista), Oton Bratuž (SDS) in Alen Červ (SD).

Si je mogoče zamisliti padec Šrota ali Jankovića?

V Celju se za županski stolček poteguje pet kandidatov, med njimi aktualni župan Bojan Šrot, ki občino vodi že od leta 1998 in je eden izmed slovenskih županov z najdaljšim statusom. Na lokalnih volitvah leta 2018 je prepričljivo slavil že v prvem krogu. Njegovi tekmeci so Uroš Lesjak (GS), Sandi Sendelbah (Lista za Celje), Matija Kovač (podpisi volivcev) in Primož Brvar (SD). Vprašanje je, če lahko kdo Šrotu odvzame zmago v prvem krogu, saj je potem možnosti za preobrat več, kot smo videli pred štirimi leti v koprskem primeru.

»Je mogoče zrušiti dolgoletnega župana?« je vprašanje tudi za največje slovensko mesto. Zoran Janković kljub številnim napadom in izzivalcem, ima namreč 9 protikandidatov, kot kaže, ne izgublja močne podpore.

Javnomnenjska raziskava agencije Ninamedia mu pripisuje kar 71-odstotno podporo. Najresnejša protikandidatka naj bi bila poslanka Levice Nataša Sukić, ki so ji namerili 9,9-odstotno podporo. 4,3 odstotka bi glasovalo za kandidata stranke SDS Igorja Horvata in Aleša Primca, vodjo stranke Glas za otroke in družine. Kandidati Jasmin Feratović (Pirati), nekdanja sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant (SLS), Jasminka Dedić (Vesna), Mojca Sojar (NSi) in Tomaž Ogrin (Zeleni Slovenije in Konkretno) pa so daleč zadaj.

Nekoliko slabše pa Jankoviću vseeno kaže v mestnem svetu, kjer je mogoče, da bo po dolgem času izgubil absolutno večino na račun liste Gibanja Svoboda.