Največji vdor v informacijsko strukturo državotvornega resorja: Je Janša razburil Kitajce?

V parlamentu poteka za javnost zaprta seja odbora za zunanjo politiko, ki razpravlja o kibernetskem napadu na zunanje ministrstvo. Seja je bila sklicana na predlog poslanca SDS-a in nekdanjega zunanjega ministra Anžeta Logarja.

Logar se je sredi aprila spraševal, zakaj zunanje ministrstvo, ki ga zdaj vodi Tanja Fajon, ukrepa tako počasi. A zdaj naj bi se izkazalo, da je kibernetski napad, na katerem naj bi bili odtisi Kitajske, trajal že najmanj od marca 2022, ko pa je bil na čelu ministrstva za zunanje zadeve prav Anže Logar.

Podrobnejše ugotovitve iz poročila o napadu uradno sicer še niso znane, a po informacijah N1 bi morali na ministrstvu v času Logarja že oktobra 2021 vzpostaviti resnejšo obrambo pred možnostjo kibernetskih napadov, a se to naj ne bi zgodilo. Po poročanju portala 24ur.com se s primerom kitajskega vdora v sistem zunanjega ministrstva ukvarja tudi že pristojni inšpektorat, ki naj bi ugotavljal podobno “katastrofalno stanje, polno pomanjkljivosti, kakšnega so zaznali tudi po kibernetskem napadu na upravo za zaščito in reševanje”.

Za zdaj še ni uradnega odgovora, zakaj je zunanje ministrstvo sploh postalo tarča kibernetskega napada, za katerim naj bi stala Kitajska. Kot poroča 24ur.com in kot pravijo tudi nekateri viri N1, naj bi obstajala možnost, da je to sovpadlo z izjavami nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše v intervjuju za indijsko televizijo Doordarshan in njegove objave o Kitajski in Tajvanu na Twitterju.

Uradne kitajske oblasti so se tedaj na Janšev nastop na indijski televiziji ostro odzvale, označile so ga kot nevarnega in poudarile, da je Tajvan “nedeljiv del kitajskega ozemlja”. Nasprotovanje tem Janševim izjavam pa je tedaj izrazil tudi gospodarski minister v Janševi vladi Zdravko Počivalšek.

Zunanje ministrstvo pod vodstvom Logarja je nato v odzivu na Janševe izjave zapisalo, “da Slovenija in Evropska unija v odnosih do Kitajske upoštevata načelo ene Kitajske”. A je poudarilo tudi, da v več državah EU obstajajo gospodarsko-kulturna predstavništva Tajpeja, ki sicer ne uživajo diplomatskega statusa, prav tako pa ima več držav EU takšna predstavništva v Tajpeju. Zato so na ministrstvu pod vodstvom Logarja menili, da odpiranje oziroma obstoj tovrstnih predstavništev ne predstavlja kršitve načela ene Kitajske in je namenjeno poglobitvi gospodarskega in kulturnega sodelovanja.