Nadnaravni pojavi na nebu, ki jih je videlo tisoče prič in jih priznava tudi Cerkev

POSLUŠAJ ČLANEK
V včerajšnjem prispevku smo pisali o pomenljivi naklonjenosti Vatikana do vprašanja zunajzemeljskega življenja.

Po drugi strani pa nas odprtost cerkvenih oblasti do paranormalnih pojavov ne bi smela presenečati, saj je vera v nadnaravno navsezadnje sestavni del religij, seveda tudi krščanstva.

Tokrat predstavljamo dva primera čudežev na nebu, katerim so bili priča tisoči ljudi in ju priznava tudi katoliška Cerkev.

V nedeljo, 3. oktobra 1847, je več kot 2.000 ljudi v mestu Ocotlan v Mehiki videlo popolno podobo Jezusa Kristusa križanega, ki se je za več kot 30 minut pojavila na nebu.

Lokalna nadškofija Guadalajara je leta 1911 pojav tudi formalno potrdila in je postal znan kot "čudež iz Ocotlana". Ta se je zgodil le dan pred potresom, ki je za seboj pustil 40 žrtev in mesto v državi Jalisco popolnoma opustošil.

Pred začetkom sv. maše na pokopališču kapele brezmadežnega spočetja je vikar, oče Julián Navarro, na nebu videl dva združena bela oblaka, iz katerih se je pojavila Kristusova podoba.

Očividci so se začeli kesati in prositi: "Gospod, usmili se!" V spomin in čast Bogu, Očetu usmiljenja, je bila septembra 1875 blagoslovljena in posvečena nova cerkev.

Med verniki, ki so bili priča čudežu, so bili tudi oče Julián Martín del Campo, pastor skupnosti, in Antonio Jiménez, mestni župan. Oba sta svojim nadrejenim poslala pisma, v katerih sta povedala, kaj se je zgodilo.

Čudež je tedaj videlo tudi 30 očividcev, ki so ga prav tako pisno potrdili. Petdeset let kasneje, leta 1897, po navodilih takratnega nadškofa Guadalajara, Pedra Loža y Pardavé, je bil narejen še en zapis dogodka, s 30 dodatnimi osebami, vključno s petimi duhovniki.

29. septembra 1911 je nadškof Guadalajara v tistem času, José de Jesús Ortiz y Rodríguez, podpisal listino o potrditvi prikazovanju Jezusa Kristusa na Ocotlanu ter tudi formalno dovolil čaščenje Gospoda usmiljenja v njemu posvečeni cerkvi.

"Zgodovinsko dejstvo, popolnoma dokazano, moramo priznati ... jasno je, da ni šlo za halucinacijo ali goljufijo, saj se je to zgodilo sredi belega dne, na očeh več kot 2.000 ljudi," je ob blagoslovu Kristusa Križanega dejal kardinal ter pozval k temu, da bi se prikazovanja spominjali 3. oktobra vsako leto.

Po odobritvi in v skladu z določbami nadškofa Guadalajara so se leta 1912 začela javna praznovanja v čast Gospodu usmiljenja, v spomin na čudež leta 1847. Praznovanja trajajo 13 dni, od 20. septembra do 3. oktobra.

Leta 1997 je ob 150. obletnici čudeža svoj apostolski blagoslov ljudem v Ocotlanu poslal tudi takratni papež sveti Janez Pavel II.


Sončni čudež v Fatimi


Precej bolj znan od  prikazovanja Jezusa Kristusa na Ocotlanu pa je tako imenovani "sončni čudež", ki se je zgodil na mestu Marijinega prikazovanja v Fatimi na Portugalskem 13. oktobra 1917.

Lucija, ena izmed treh pastirčkov, katerim se je prikazovala Marija, je naznanila, da bo Božja mati ta dan izvedla velik čudež, ki ga bodo lahko videli vsi zbrani ljudje.

Na mesto je prišlo okoli 30 tisoč ljudi (nekateri govorijo celo o sto tisočih) in po deževnem obdobju dneva so se temni oblaki razklali in pojavilo se je sonce v obliki vrtečega se diska, iz katerega so se usipale iskre.  Nato je sonce dobilo vijoličasto, potem pomarančasto barvo in je s tema barvama pobarvalo zemljo. Po poročanju prič se naj bi spustilo proti zemlji, nato pa se v cik cak vzorcu ponovno vrnilo na svoje mesto na nebu. Na koncu je spet normalno svetilo.

Nekatere priče so trdile, da so njihova prej mokra oblačila kar naenkrat postala povsem suha, kot tudi tla, prej blatna in vodena od padajočega dežja.

Katoliška Cerkev je sončni čudež uradno priznala 13. oktobra leta 1930.

https://www.youtube.com/watch?v=rBIs8cuIwTo
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike