Na podlagi česa so izpustili "balkanske bojevnike" in zakaj se sodnica Zobčeva s tem ne strinja

Vrhovno sodišče je v svojem sporočilu za javnost zapisalo, da so obsojence, znane kot "balkanski bojevniki", izpustili iz zapora, ker so razveljavili sodbe sodišč prve in druge stopnje zaradi opiranja na dokaze, ki so bili po mnenju senata Vrhovnega sodišča pridobljeni s kršenjem ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Sodba in ločeno mnenje vrhovne sodnice Barbare Zobec nista bili objavljeni. Sodnica Zobčeva je sicer odločitvi Vrhovnega sodišča nasprotovala. Vrhovno sodišče v zadnjem času sicer ne seznanja javnosti z dejstvi, se pravi s sodbami in ločenimi mnenji sodnikov, ampak objavljajo posebne izjave. Tudi tokrat je svojo odločitev Vrhovno sodišče pojasnilo v posebnem sporočilu za javnost.

Sodba je bila razveljavljena zaradi prepričanja senata, da je kriminalist Tosićevo telefonsko številko pridobil nezakonito

O zahtevah balkanskih bojevnikov za varstvo zakonitosti je odločal senat vrhovnih sodnikov, ki ga je vodil sodnik Branko Masleša, poleg njega pa so bili v njem kot poročevalec še Mitja Kozamernik, kot člani pa Kristina Ožbolt, Barbara Zobec in Marjana Lubinič. Kozamernik je imel zadnja leta sicer veliko dela na sodišču za vojne zločine v BiH, tako da mu je pri delu pomagal prerazporejeni okrajni sodnik Saša Kmet iz Trbovelj, kar ni ravno običajna praksa.

Kot je sporočilo Vrhovno sodišče, je sodbo v zadevi Balkanski bojevnik razveljavilo zaradi opiranja pravnomočne sodbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zapisali so, da ima po Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) tovrstna kršitev določb kazenskega postopka vselej posledico razveljavitve sodbe.

Prepoved opiranja sodbe na nedovoljene dokaze in izločitev tako pridobljenih dokazov iz spisa je ena temeljnih prvin poštenega in pravičnega postopka, ki ga zagotavlja že Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), je zapisalo Vrhovno sodišče. Zoper enega izmed obsojenih je bila namreč kršena pravica do informacijske zasebnosti, ki je omogočila njegovo identifikacijo.

Tako so se zoper njega in ostale obsojence v nadaljevanju izvajali prikriti preiskovalni ukrepi nadzora elektronskih komunikacij ter tajnega opazovanja. Izsledki iz teh ukrepov se tako štejejo za nedovoljene, oziroma kot se je izrazilo sodišče, za sadeže zastrupljenega drevesa.

Vrhovno sodišče na koncu le objavilo ločeno mnenje sodnice Zobčeve

Vrhovno sodišče je zapisalo, da je bil sporen podatek o telefonski številki enega izmed obsojenih. Po 38. členu Ustave Republike Slovenije gre za varovan osebni podatek. Če policija v predkazenskem postopku namreč pridobi informacijo, da določeno telefonsko številko uporablja konkretna oseba, je na Policiji ali Državnem Tožilstvu breme dokazovanja, da je niso pridobili na neustaven način. Po presoji Vrhovnega sodišča temu pogoju ni bilo zadoščeno.

Zapisali so še, da eden izmed obsojenih ni bil poučen o pravici do molka (tako imenovan Miranda Warning). Ker se je odrejanje in izvajanje preiskovalnih ukrepov zoper vse obsojence tako oprlo na izkoriščanje operativnih podatkov in izsledkov prikritih ukrepov, glede katerih je Vrhovno sodišče ugotovilo protiustavnost, so bili primorani sodbe nižjih sodišč razveljaviti glede vseh obsojencev.

Na Vrhovnem sodišču so za konec še zapisali, da bodo sodba in ločena mnenja objavljeni, ko bodo za to izpolnjeni pogoji. Čeprav so o zadevi odločali konec novembra, so nato šele v torek ločeno mnenje sodnice Barbare Zobec vendarle objavili. Zavleklo naj bi se predvsem zato, ker so sodniki pisali ločeno mnenje na ločeno mnenje sodnice Zobčeve, ki je glasovala proti razveljavitvi sodbe v zadevi Balkanski bojevnik.

Sodnica Zobčeva v svojem ločenem mnenju, ki ga je v celoti objavil Siol, zapiše, da je telefonska številka bila pridobljena zakonito, saj je kriminalist do nje prišel na spletni strani. Navedel je sicer, da je za telefonsko številko izvedel »iz medijev, na spletni strani«, kar pa je zgolj nenatančen izraz. Sodišče je to razumelo, kot da gre za javno objavljeno telefonsko številko, a to ne drži.

Telefonska številka ni bila ključna za identifikacijo Tošića

Kriminalist je nato preveril še pri telefonskem operaterju. Tam je povprašal (telefonski operater je bil Mobitel), kdo telefonsko številko uporablja. Sodnica Zobčeva označuje ravnanje kriminalista za logično, in ne vidi nobenega razumnega razloga, da njegovi zgodbi ne bi verjeli.

Sodnica tudi poudari, da Tošičevi odvetniki niso zahtevali zaslišanja kriminalista, ampak so soglašali z branjem njegove izpovedbe v prvem sojenju. Telefonska številka tudi ni bila ključna za ugotovitev identitete Tošića ter njegove komunikacije z ostalimi člani združbe, saj bi policisti do teh podatkov lahko prišli že preko telefonskega operaterja.

Sodnica pravi, da bi do ugotovitve, da je Tošić med vodilnimi člani združbe, lahko prišli na podlagi analitične informacije, izdelane samo za dotično telefonsko številko preko baznih postaj ob upoštevanju izsledkov italijanskih preiskovalcev o visoki pozicioniranosti osebe z
vzdevkom Calvo (plešasti, oziroma, v srbščini, čelavi), ki bi lahko bil Tošić.

Tega, da si policisti različnih držav ne bi smeli posredovati podatkov in ugotovitev do katerih so prišli pri svojem delu, ter ugotavljati identitete domnevnih članov združbe, pa po mnenju Zobčeve niti večinska sodba ne zatrjuje.