Mučenec Anton Murgelj: Ko je pristna vera pomenila smrtno obsodbo

Oktobrska maša v okviru pobude Vseposvojitev bo namenjena svetniškemu kandidatu Antonu Murglju. Na predvečer goda sv. Frančiška Asiškega, na prvi petek, bo pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani somaševanje za njegovo beatifikacijo vodil častni kanonik stolnega kapitlja Novo mesto Florijan Božnar. Vsega 23-letni Anton Murgelj je umrl v skupinskem umoru s še tremi žrtvami, ki so jih pred tem strahovito mučili. Živel je pristno versko življenje v duhu krščanskih vrednot in to je bilo v prevratniških časih dovolj za smrtno obsodbo.

Eden večjih vojnih zločinov

Gre za devetnajsto od tridesetih svetih maš, ki so bile in še bodo v okviru Vseposvojitve darovane za slovenske mučence, žrtve komunističnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo. Potekajo vsak prvi petek v mesecu, pri njem pa sodelujejo tudi svojci, znanci in sorojaki umorjenih. Svetniške kandidate z verzi predstavlja Gregor Čušin.

Tokrat bodo svojci in drugi verniki prisluhnili pesmi o Antonu Murglju, ki so ga umorili v enem večjih vojnih zločinov slovenskih partizanov nad slovenskim civilnim prebivalstvom v času druge svetovne vojne.

Anton Murgelj je bil drugi od sedmih otrok pristno verne družine, ki je živela na Daljnem Vrhu, v zaselku Goli Vrh blizu Novega mesta. Rojen leta 1918 je bil v času druge svetovne vojne že vojaški obveznik in je aprila 1941, v času nemškega bombardiranja Beograda, tam služil v kraljevi jugoslovanski gardi. Tri tedne po kapitulaciji Jugoslavije se je na veliko veselje družine peš vrnil domov na Daljni vrh.

»Farška« družina in smrtna obsodba

Družina se je redno udeleževala nedeljskih in tudi delavniških maš v Prečni pri župniku Janku Komljancu. Otroci so bili mirni, resni in delavni, sinovi Jože, Anton, Alojz in Martin so poleg vsakdanjih opravil na kmetiji za postranski dohodek občasno poskrbeli tudi z dnino na okoliških domačijah.

Zaradi doslednega verskega življenja so lokalni komunisti družino označili kot »farško«, še posebej pa so vzeli na piko sinove. Takšna oznaka je v prevratniških časih s strani komunistov pogosto že veljala za neformalno smrtno obsodbo in ko so začeli voditelji OF načrtovati odstranitev župnika Komljanca, so bili v njihove načrte že od začetka vključeni tudi štirje bratje Murgelj.

Rezali so jim ustnice in nosove, lomili kosti

In zgodilo se je 15. junija 1942. Komunistični partizani so med delom v domačem vinogradu na Trški gori najprej obkolili Alojza in Martina. Prvega so odpeljali, tedaj 17-letni Martin pa je ušel in stekel proti domu, da bi opozoril ostala dva brata. Na Daljnem vrhu ga je zadržal vaščan Skubic, ki je veljal za naklonjenega partizanom, svojci sklepajo, da namerno. Ko je Martin prišel domov, so v domačijo že vdrli partizani z ugrabljenim in pretepenim Alojzom. Anton je poskušal pobegniti, a si je pri skoku skozi okno zlomil nogo.

Partizani so pograbili še Antona in ju pridružili župniku Komljancu in njegovemu pomočniku, župnijskemu delavcu Alojzu Pašiču. Odvedli so jih do gradu Hmeljnik, kjer so jih dan pred smrtjo brutalno mučili. S puškinimi kopiti so jih udarjali po glavi, jim rezali ustnice in nosove ter lomili kosti. Kriki mučenih so se po pričevanjih slišali daleč naokrog. Komljanec je na smrt obsojenim fantom dal še spovedno obvezo, nato naj bi bil primoran za vse štiri izkopati skupen grob.

Najpozneje 17. junija so partizani četverico pomorili.

Na pogrebu več kot 2000 ljudi

Žrtve so pod zaščito vaških stražarjev izkopali 3. aprila 1943. Za tedaj 23-letnega Antona so ugotovili, da je bila leva stran glave popolnoma razbita in da so bili vsi udarci prizadeti s topim predmetom, najverjetneje s puškinim kopitom. Gornja ustnica in nos sta bila odrezana. Umrl je zaradi poškodb glave. Dan pozneje, 4. aprila, se je pogreba pomorjenih udeležilo preko 2000 župljanov Prečne.

Med svetniškimi kandidati v okviru pobude Vseposvojitev sta tudi župnik Janko Komljanec in Antonov brat Alojzij. Za beatifikacijo prvega je sveta maša potekala novembra lani, za drugega, torej Alojzija, pa bo potekala novembra letos.