Msgr. Renato Podbersič: Brez dobrega čtiva kot narod ne bomo obstali

Msgr. Renato Podbersič je duhovnik, publicist in velik raziskovalec narodnega blaga. V pogovoru je razgrnil nekatere trenutke svojega življenja in poglede na življenje. Pravi, da je naša naloga, da vzgajamo z zgledom ter se posvetimo človeku v stiski.

Slovenska knjiga kot obramba proti potujčevanju

V teh dneh mineva 100 let, kar so prve knjige te založbe prišle med primorske Slovence. Zaradi krivične Rapalske meje je namreč primorski živelj ostal pod Italijo in bil žrtev hudega raznarodovanja. Italija je ovirala slovenski tisk in takrat se je pojavila potreba, da se vzpostavi posebna založba, ki je izšla iz Mohorjeve družbe, ki jo je leta 1857 ustanovil škof Anton Martin Slomšek. Kot pojasni gost, so poglavitno breme za obstoj slovenstva pod fašizmom prevzeli primorski duhovniki, ki so bili tudi med pobudniki ustanovitve Goriške Mohorjeve družbe.

V sedanji dobi ta zamejska založba vsako leto izda zbirko s koledarjem in še vrsto zanimivih del. Eno takih so leto objavljeni spomini znamenitega primorskega duhovnika Virgila Ščeka, ki se je kot poslanec v rimskem parlamentu pred sto leti spopadal z Mussolinijem. Msgr. Podbersič je omenil tudi spomine Štefana Ceka, duhovnika v Istri, ki so ga preganjali fašisti in po vojni še komunisti, kar je bilo skoraj pravilo za vse primorske duhovnike.

Vrtojba – najbolj uničena vas na Soški fronti

V nadaljevanju sta se sogovornika dotaknila preteklosti rodnega kraja Renata Podbersiča – Vrtojbe, slovenske vasi tik na sedanji meji z Italijo. Vrtojba je bila med prvo svetovno vojno prizorišče hudih spopadov in prav ta kraj velja za najbolj razrušeno vas na celotni fronti. Cela je ostala samo ena hiša, v kateri je bila vojaška bolnišnica. Sovražni strani sta takrat še spoštovali znak rdečega križa. V Vrtojbi in okolici je bilo okrog deset pokopališč padlih vojakov, tako italijanskih kot tudi avstrijskih. Italijanska država je v času fašizma izvršila prekope in dostojno pokopala tako svoje kot tudi sovražne vojake.

Revolucija je udarila tudi ob naši zahodni meji

Kljub pogosto slišani trditvi, da so bile razmere med drugo svetovno vojno drugačne, da so bili ljudje bolj enotni, dejstva govorijo drugače. Primorski duhovniki so bili sprva iskreno privrženi partizanskemu gibanju, vendar ko je  komunistična stran prevladala in udarila z nasiljem do civilnega prebivalstva, se je zgodil v dotlej enotnem slovenskem narodu ob meji razkol. Samo v Vrtojbi je revolucionarna stran pokončala 17 civilnih oseb, na posebej okruten način tudi nekaj mladih deklet. Na spisku za »likvidacijo« je bila tudi mama g. Podbersiča, v Trstu izučena babica, vendar se je zanjo postavil sosed. K porodu je pomagala na stotine materam. Po takratnem običaju je bila babica tista, ki je otroka ponesla k krstu.

V Vrtojbi je revolucionarna stran pokončala 17 civilnih oseb, na posebej okruten način tudi nekaj mladih deklet. 

»Vrtojbenska pamet«

Msgr. Podbersič je dragocen raziskovalec narodnega blaga. Samo o ljudski dediščini Vrtojbe je napisal več zanimivih knjig. Raziskuje tudi vrtojbensko narečje, ki ima, kot pojasni, sledove furlanščine, italijanščine, nemščine in tudi jezika uskokov – beguncev pred Turki, ki so se pred 500 leti množično priseljevali z juga. Posebno knjigo z vodnikom je izdal o vodnjakih, raziskal in v posebni knjigi je objavil tudi ljudsko izročilo iz vasi Golac v slovenski Čičariji.

Kriza vrednot in cerkev

Gost je v intervjuju predstavil tudi svojo življenjsko pot. Končal je semenišče v Vipavi, ljubljansko bogoslovje ter magisterij iz sodobne pastorale v Rimu. Najprej je služboval v Idriji in nato kar 32 let kot kancler in generalni vikar na škofiji. Videl je pozitivni razvoj slovenske in primorske cerkve in hkrati zaznaval tudi čas »upehane« cerkve ter preizkušenj, v katerih smo se znašli sedaj. Gre za krizo vrednot, izpostavlja župnik Podbersič. Naša naloga je, da vzgajamo z zgledom, posvetiti se moramo človeku v stiski in nasploh služiti ljudem, zatrjuje gost nedeljskega intervjuja. Ob dejstvu, da je slovenski narod zadnjih 150 let zrastel in se obranil s pomočjo dobre knjige, je župnik v zamejskih Sovodnjah prepričan, da bo dobro čtivo ključno za naš obstanek tudi v prihodnosti.