Moderna umetnost in svetniki: žalitev ali približevanje sodobnemu človeku?
Ko govorimo o svetnikih, imamo običajno v mislih ljudi iz davnih časov, ki so živeli zelo posebna in nenavadna življenja. Ne vidimo jih kot naših sosedov, sodelavcev, someščanov ... Pa vendar so bili v zelo veliki večini povsem navadni ljudje, ki se od drugih ljudi svojega časa niso razlikovali po zunanjosti ali kulturi, pač pa po božji milosti, ki jih je vodila.
Umetnost je svetnike slikala v svojem slogu, pogosto je ravno zaradi banalnosti vsakdana posegla po orodjih, ki so te ljudi prikazovali skoraj kot nezemeljske, čeprav so vsekakor bili ljudje svojega časa. Sodobna umetnost se s svetniki ne ukvarja pretirano. So pa tudi izjeme.
Mlada ameriška katoliška umetnica Gracie Morbitzer vzbuja pozornost s svojim stilom ustvarjanja ikon. Svetnike, Marijo, Jezusa, dogodke iz Svetega pisma ... naslika kot ljudi sodobnega časa. Kot nekoga, ki živi v sosednji ulici ali študira na istem faksu.
Umetnica pravi, da želi narediti versko umetnost in življenja svetnikov privlačnejša in jih približati sodobnemu človeku.
Nekateri, zlasti konservativnejši verniki, se nad njenimi deli zgražajo in pravijo, da so žalitev za Cerkev. Gracie Morbitzer se brani, da je ravno nasprotno. Pravi, da se zaveda, da krši umetniške tabuje in da morda za koga to, da prikazuje krščanske svetnike v skladu s kodeksom oblačenja današnje mladine, izgleda nenavadno. A da ne želi provocirati, ampak predvsem narediti like znova privlačnejše.
Na svoji spletni strani piše, da je odraščala v katoliški družini in kot študentka umetnosti doživela krizo vere. V Cerkvi se je počutila vedno bolj tuje. Kljub temu pa je vseskozi iskala duhovnost. Svetniki in njihove zgodbe so jo vedno navduševali. Presunilo jo je to, da so vedno povzročali razburjenje. Česar pa slike iz prejšnjih stoletij ne izražajo več. Kot prvi lik je upodobila Jezusa in ga prikazala kot meditirajočega Jamajčana Rasatafarijanca v majici s kratkimi rokavi. Tako se je rodil projekt "Moderni svetniki" . Hkrati je bil portret mišljen kot slovo od evropske bele prevlade v slikanju svetnikov. S svojim delom je, kot pravi, našla novo, celovitejšo vero.
V tem času je v tem stilu nastalo 150 portretov svetnikov. Tako zasebniki kot župnije pri njej naročajo »moderne svetnike«.
Morbitzer postavlja svetnike v sodoben kontekst, da bi ustvarila nove možnosti identifikacije: upodobljenci kadijo cigarete, nosijo slušalke in so tetovirani. Njen slog združuje sodobno s starodavnim, posvetno s svetim in vzbuja zanimanje za življenja teh izrednih ljudi.
Sakralne umetnosti noče videti zgolj kot oblike poveličevanja nekaterih ljudi – svetnikov. Namesto tega želi nagovoriti ljudi, ki so daleč od krščanstva, pa tudi tiste, ki niso, in jim sporočiti, da je v Cerkvi prostor za vse in da smo prav vsi poklicani k svetosti.
Bog vedno dela po ljudeh in nikoli ne odbira ljudi posebnega videza ali lastnosti. Bi lahko bila druščina ljudi, ki jih najdemo med svetniki, bolj raznolika, pestra, razgibana ...? Težko. Bog kliče tudi danes. Tudi tiste s tatuji, tiste naličene, tiste polikane in tiste s slabim okusom za oblačenje, tiste gobčne in tiste tihe, objestne in uvidevne, vljudne in nevzgojene ...
Celo tebe!
Umetnost je svetnike slikala v svojem slogu, pogosto je ravno zaradi banalnosti vsakdana posegla po orodjih, ki so te ljudi prikazovali skoraj kot nezemeljske, čeprav so vsekakor bili ljudje svojega časa. Sodobna umetnost se s svetniki ne ukvarja pretirano. So pa tudi izjeme.
Jezus z "dreadlocksi" in tetovirana sveta Hildegarda?
Mlada ameriška katoliška umetnica Gracie Morbitzer vzbuja pozornost s svojim stilom ustvarjanja ikon. Svetnike, Marijo, Jezusa, dogodke iz Svetega pisma ... naslika kot ljudi sodobnega časa. Kot nekoga, ki živi v sosednji ulici ali študira na istem faksu.
Umetnica pravi, da želi narediti versko umetnost in življenja svetnikov privlačnejša in jih približati sodobnemu človeku.
Nekateri, zlasti konservativnejši verniki, se nad njenimi deli zgražajo in pravijo, da so žalitev za Cerkev. Gracie Morbitzer se brani, da je ravno nasprotno. Pravi, da se zaveda, da krši umetniške tabuje in da morda za koga to, da prikazuje krščanske svetnike v skladu s kodeksom oblačenja današnje mladine, izgleda nenavadno. A da ne želi provocirati, ampak predvsem narediti like znova privlačnejše.
Osebna rast v veri
Na svoji spletni strani piše, da je odraščala v katoliški družini in kot študentka umetnosti doživela krizo vere. V Cerkvi se je počutila vedno bolj tuje. Kljub temu pa je vseskozi iskala duhovnost. Svetniki in njihove zgodbe so jo vedno navduševali. Presunilo jo je to, da so vedno povzročali razburjenje. Česar pa slike iz prejšnjih stoletij ne izražajo več. Kot prvi lik je upodobila Jezusa in ga prikazala kot meditirajočega Jamajčana Rasatafarijanca v majici s kratkimi rokavi. Tako se je rodil projekt "Moderni svetniki" . Hkrati je bil portret mišljen kot slovo od evropske bele prevlade v slikanju svetnikov. S svojim delom je, kot pravi, našla novo, celovitejšo vero.
V tem času je v tem stilu nastalo 150 portretov svetnikov. Tako zasebniki kot župnije pri njej naročajo »moderne svetnike«.
[gallery_media_slugs=posnetek-zaslona-718.png,posnetek-zaslona-719.png,posnetek-zaslona-720.png,posnetek-zaslona-721.png,posnetek-zaslona-722.png,posnetek-zaslona-723.png,posnetek-zaslona-724.png,posnetek-zaslona-725.png,posnetek-zaslona-726.png,posnetek-zaslona-727.png,posnetek-zaslona-728.png,posnetek-zaslona-729.png,posnetek-zaslona-730.png,posnetek-zaslona-731.png]
Nova identifikacija
Morbitzer postavlja svetnike v sodoben kontekst, da bi ustvarila nove možnosti identifikacije: upodobljenci kadijo cigarete, nosijo slušalke in so tetovirani. Njen slog združuje sodobno s starodavnim, posvetno s svetim in vzbuja zanimanje za življenja teh izrednih ljudi.
Sakralne umetnosti noče videti zgolj kot oblike poveličevanja nekaterih ljudi – svetnikov. Namesto tega želi nagovoriti ljudi, ki so daleč od krščanstva, pa tudi tiste, ki niso, in jim sporočiti, da je v Cerkvi prostor za vse in da smo prav vsi poklicani k svetosti.
Bog vedno dela po ljudeh in nikoli ne odbira ljudi posebnega videza ali lastnosti. Bi lahko bila druščina ljudi, ki jih najdemo med svetniki, bolj raznolika, pestra, razgibana ...? Težko. Bog kliče tudi danes. Tudi tiste s tatuji, tiste naličene, tiste polikane in tiste s slabim okusom za oblačenje, tiste gobčne in tiste tihe, objestne in uvidevne, vljudne in nevzgojene ...
Celo tebe!
Zadnje objave
Egipt in obrambni sporazum iz Meke
10. 8. 2026 ob 17:44
Boris Kham: Avgust 2026 bo z astronomskega vidika resnični spektakel
10. 8. 2026 ob 15:00
Od jutri nižje cene bencina, dizla in kurilnega olja
10. 8. 2026 ob 13:58
Ko se združita dan in noč: nebesni spektakel 12. avgusta 2026
10. 8. 2026 ob 8:00
Ekskluzivno za naročnike
Se sploh zavedamo, kaj imamo?
10. 8. 2026 ob 6:00
Kako smo zidali hiše (3/10): Najlepše gradbeno zemljišče
9. 8. 2026 ob 19:02
Prihajajoči dogodki
AVG
11
Večeri na placu 2026 - Krkavče
20:00 - 22:00
AVG
15
Koncert ob sončnem vzhodu: Ko ni noč in ni dan
05:30 - 07:00
AVG
16
AVG
16
Koncert iz sklopa Večeri v atriju: Prifarski muzikanti
19:00 - 20:30
Video objave
[Video] Nataša Simončič: Takih težav ne privoščiš nikomur (Vroča tema, 30. 7. 2026)
30. 7. 2026 ob 19:49
6 komentarjev
Igor Ferluga
Jamajčan Jezus definitivno ni bil. Tatuji, kričeči make-upi in divje pobarvane pričeske, z uhani prebodene obrvi, nosnice, ustnice, niso od Boga dane lastnosti, ampak človeške izbire. Do neke mere ne tako pomembne kot odločitve za cigarete, alkoholno omamo ali celo prepovedane droge.
Seveda so možne in so tudi v teh ljudeh vrline, ali celo svetniške spremembe. Bog nikogar ne odpiše in ne krade upanja. Dobre, vredne promocije pa te zunanje lastnosti niso in so slejkoprej simptomi mladostno-zmedene ali kar ranjene oz.razbolele duše. Ali pa tudi razbolele družbe, v kateri postane "normalno", da si lastno kožo onesnazis s temnimi, trajnimi poslikavami. Pa ni normalno, avtodestruktivno je.
AlojzZ
Ja, bistvo Jezusa ni ali je Jamajčan ali ne. Bistvo je, da je naš ODREŠENIK.
stanko
Ne vidim nič spornega!
AlojzZ
Mene te slike ne premaknejo nič proti Bogu. Mogoče pa koga. Pustim se presenetiti.
Kraševka
SODOBNA umetnost je nekomu všeč, drugim pa ne.
Podobno kot zgoraj opisana Gracie Morbitzer, slika tudi SLOVENKA (hčerka publicista pok. Bojana Štiha in znane slikarke iz Bleda), živeča v Boliviji Eiti Štih.
V Boliviji in vsej Južni Ameriki so slike Eiti Štih zelo znane in cenjene. Tudi v Sloveniji včasih ona razstavlja. Vendar za Slovence so te močne barve malo bolj čudne, za Ameriko pa vsekakor bolj privlačne.
Igor Ferluga
Ejti Štih, mama pa Melita Vovk. Iz stare blejske hotelirske družine. Vsi trije z ocetom Bojanom vred zanimive, samosvoje osebnosti.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.