Mitja Okorn za Dnevnik: Zahvaljujem se vsem, ki mi niso dali denarja, še posebej Majdi Širca
Filmski režiser Mitja Okorn, znan po prvencu Tu pa tam (2004) in izredno uspešni romantični komediji poljske produkcije Pisma sv. Nikolaju (2011), je v intervjuju za Dnevnik spregovoril o svojem novem filmu, tudi poljske produkcije, Planet samskih (2016). Brez dlake na jeziku pa tudi o težavah, ob katere se je in se še vedno spotika na slovenski filmski sceni.
"V Sloveniji ni več nobenega denarja, poleg tega pa se v Sloveniji nikoli nič ne spremeni. V Sloveniji bi film posnel samo, če bi prišli do mene in rekli, da mi dajo pet milijonov evrov, da ga posnamem. In bi naredil to kot uslugo. Škoda, da se je zgodilo to, kar se je, ker imam zelo rad domačo publiko, in mislim, da ima tudi ona rada mene," je komentiral situacijo filmske industrije v Sloveniji.
Medtem ko so bili v Los Angelesu navdušeni nad njegovo skromnostjo, profesionalnostjo in odnosom do dela, mu je v Sloveniji zaradi "slovenskih domislic" dogovarjanje za distribucijo Planeta samskih producent enkrat dejal, "da se mu s to »ciganarijo« ne da več ukvarjati in da filma preprosto ne bo prodal Sloveniji."
Za to, da bo film prišel v slovenske kinematografe, se lahko zahvalimo predvsem njegovemu očetu, je dejal Okorn in dodal, da se je v distribucijo filma v Sloveniji vrgel samo zaradi svojih staršev, prijateljev in slovenske publike, ki ga še nikoli ni razočarala.
V filmskih vodah mu za film, dokler na to ni opozoril Samo Rugelj, ni čestital skoraj nihče, predvajanja na berlinskem festivalu pa se ni udeležil niti šef Slovenskega filmskega centra Jožko Rutar, čeprav je na festivalu bil.
Ob omembi zavrnitev njegovih del in scenarijev na slovenskem filmskem skladu je dejal, da ni jezen, ko ga kdo zavrne, ampak je jezen, če je izmed prijavljenih njegov projekt najboljši. "V Sloveniji je treba non-stop dokazovati, da se ti dogaja krivica, a se pri tem nič ne spremeni," je dodal. Po drugi strani pa je hvaležen za zavrnitve, saj se verjetno potem ne bi odpravil na Poljsko, kjer filmi dobijo denar zaradi kakovosti in ne zaradi vez, ter bi životaril v domačih krajih.
Da ga niso podprli in mu niso dali denarja, se tako "zahvaljuje": "vsem kulturnim ministrom in ministricam, še posebno Majdi Širca, vsem državnim sekretarjem na ministrstvu za kulturo, predvsem Stojanu Pelku, vsem direktorjem Filmskega sklada in Slovenskega filmskega centra ..." Le to ga je namreč prisililo v to, da svojo strokovnost razvije v tujini, Poljski, deželi njegove priložnosti.
Bilo je zelo malo takih, ki so mu na filmski poti v Sloveniji vsaj želeli pomagati, kot so Franci Slak in Jelka Stergel ter Žiga Turk, ki ga je celo povprašal za mnenje, kako popraviti filmsko sceno v Sloveniji.
Okorn mu je ob tem predlagal davčne spodbude za tuje producente, da bi slovenski denar dajali res samo za snemanje dobrih filmov. Še pred tem, meni, bi bilo treba uvesti odgovornost čisto vseh v filmski industriji, od režiserja do ministrstva za kulturo. Z osebno odgovornostjo bi predvsem tisti na vodilnih položajih dobili tudi moč, ključna pri vsem tem pa je transparentnost.
Celoten intervju si lahko preberete v Dnevniku.
Slovenska publika ga še ni nikoli razočarala, zaradi nje kljub težavam tudi šel v distribucijo v Sloveniji
"V Sloveniji ni več nobenega denarja, poleg tega pa se v Sloveniji nikoli nič ne spremeni. V Sloveniji bi film posnel samo, če bi prišli do mene in rekli, da mi dajo pet milijonov evrov, da ga posnamem. In bi naredil to kot uslugo. Škoda, da se je zgodilo to, kar se je, ker imam zelo rad domačo publiko, in mislim, da ima tudi ona rada mene," je komentiral situacijo filmske industrije v Sloveniji.
Medtem ko so bili v Los Angelesu navdušeni nad njegovo skromnostjo, profesionalnostjo in odnosom do dela, mu je v Sloveniji zaradi "slovenskih domislic" dogovarjanje za distribucijo Planeta samskih producent enkrat dejal, "da se mu s to »ciganarijo« ne da več ukvarjati in da filma preprosto ne bo prodal Sloveniji."
Za to, da bo film prišel v slovenske kinematografe, se lahko zahvalimo predvsem njegovemu očetu, je dejal Okorn in dodal, da se je v distribucijo filma v Sloveniji vrgel samo zaradi svojih staršev, prijateljev in slovenske publike, ki ga še nikoli ni razočarala.
Iz slovenske filmske industrije mu do komentarja Sama Ruglja ni čestital skoraj nihče
V filmskih vodah mu za film, dokler na to ni opozoril Samo Rugelj, ni čestital skoraj nihče, predvajanja na berlinskem festivalu pa se ni udeležil niti šef Slovenskega filmskega centra Jožko Rutar, čeprav je na festivalu bil.
Vesel je, da so mu zavrnitve omogočile razcvet na Poljskem
Ob omembi zavrnitev njegovih del in scenarijev na slovenskem filmskem skladu je dejal, da ni jezen, ko ga kdo zavrne, ampak je jezen, če je izmed prijavljenih njegov projekt najboljši. "V Sloveniji je treba non-stop dokazovati, da se ti dogaja krivica, a se pri tem nič ne spremeni," je dodal. Po drugi strani pa je hvaležen za zavrnitve, saj se verjetno potem ne bi odpravil na Poljsko, kjer filmi dobijo denar zaradi kakovosti in ne zaradi vez, ter bi životaril v domačih krajih.
Da ga niso podprli in mu niso dali denarja, se tako "zahvaljuje": "vsem kulturnim ministrom in ministricam, še posebno Majdi Širca, vsem državnim sekretarjem na ministrstvu za kulturo, predvsem Stojanu Pelku, vsem direktorjem Filmskega sklada in Slovenskega filmskega centra ..." Le to ga je namreč prisililo v to, da svojo strokovnost razvije v tujini, Poljski, deželi njegove priložnosti.
Kako "popraviti" filmsko situacijo v Sloveniji? S povečano odgovornostjo in transparentnostjo
Bilo je zelo malo takih, ki so mu na filmski poti v Sloveniji vsaj želeli pomagati, kot so Franci Slak in Jelka Stergel ter Žiga Turk, ki ga je celo povprašal za mnenje, kako popraviti filmsko sceno v Sloveniji.
Okorn mu je ob tem predlagal davčne spodbude za tuje producente, da bi slovenski denar dajali res samo za snemanje dobrih filmov. Še pred tem, meni, bi bilo treba uvesti odgovornost čisto vseh v filmski industriji, od režiserja do ministrstva za kulturo. Z osebno odgovornostjo bi predvsem tisti na vodilnih položajih dobili tudi moč, ključna pri vsem tem pa je transparentnost.
Celoten intervju si lahko preberete v Dnevniku.
Povezani članki
Zadnje objave
Se obeta ustavna obtožba za predsednico Natašo Pirc Musar?
5. 8. 2026 ob 20:54
Preseljevanje naj bi se približevalo zaključku, mnogi pa še čakajo na domove
5. 8. 2026 ob 19:50
Pravilnik o pokopu posmrtnih ostankov žrtev na Žalah dali v javno razpravo
5. 8. 2026 ob 19:23
Zaradi vročinskega vala zmanjšana moč NEK
5. 8. 2026 ob 16:47
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 263: Ko strese, je prepozno
5. 8. 2026 ob 6:10
Domovina 263: Ko strese, je prepozno
5. 8. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
AVG
07
Sveta maša: »Mučenci med Slovenci«
19:00 - 20:30
AVG
08
44. Festival Radovljica 2026 - Od trubadurjev do Brahmsa
20:00 - 22:00
AVG
16
Koncert iz sklopa Večeri v atriju: Prifarski muzikanti
19:00 - 20:30
AVG
17
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
21
»Odprtje razstave: V senci Beethovnove«
11:00 - 21:00
Video objave
[Video] Nataša Simončič: Takih težav ne privoščiš nikomur (Vroča tema, 30. 7. 2026)
30. 7. 2026 ob 19:49
Izbor urednika
Domovina št. 263: Ko strese, je prepozno
5. 8. 2026 ob 6:10
Domovina št. 262: Pitna voda ali drekovod? Moč omrežja interesov
29. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.