Ministra Hana pozivajo k ponovni javni razpravi o predlogu zakona o gostinstvu

»Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) predlaga nov zakon o gostinstvu (Zgos-1), ki bi lahko uničil 25 odstotkov nastanitvenih zmogljivosti slovenskega turizma. Predlog je najbolj restriktiven v Evropi, krši EU Uredbo o kratkoročnem oddajanju, Direktivo o storitvah EU ter uvaja številne ustavno sporne določbe,« so v izjavi za javnost poudarili v koordinaciji sobodajalskih organizacij.

Dopolnjeni predlog ZGos-1 po besedah koordinacije sobodajalskih organizacij (Združenje lastnikov nepremičnin, Zavod Gostoljubnost slovenskih domov in Združenje sobodajalcev) prinaša številne bistvene spremembe v primerjavi z javno objavljenim osnutkom z maja 2024. Opozarjajo, da kljub večkratnim pozivom njihovi bistveni predlogi niso bili upoštevani. »S tem se številne državljanke in državljane, ki jih predlog ZGos-1 neposredno zadeva, izloča iz javne razprave o tako pomembnem predpisu, ki jim reže vsakdanji kruh,« so opozorili. Še več, vladni predstavniki po njihovih navedbah niso želeli razkriti ključnih podatkov, kot so: koliko stanovanj bi v primeru sprejetja zakona sploh prešlo iz kratkoročnega v dolgoročni najem, koliko bi jih dejansko prišlo na trg in kakšen bi bil vpliv na cene nepremičnin. »Celo podatki ministrstva kažejo, da ni dokazne vzročno pomembne povezave med številom kratkoročnih najemov in dostopnostjo stanovanj,« so pojasnili, da je število aktivnih kratkoročnih najemov v Ljubljani od 2019 do 2023 celo upadlo, medtem ko so cene nepremičnin v vseh analiziranih mestih močno narasle. Tudi tuje analize kažejo, da vpliv kratkoročnega oddajanja na cene stanovanj ni dokazan ali pa je zanemarljiv.

»Čeprav zakon formalno dopušča kratkoročno oddajanje, pravne določbe dejansko onemogočajo njegovo izvajanje,« so opozorili v nadaljevanju izjave. Navedli so, da pravni pregled kaže, da bo oddajanje v večstanovanjskih stavbah v mestnih jedrih, kot so Ljubljana, Piran, Koper, Izola, Radovljica, Ptuj, Maribor in drugod praktično nemogoče. A tudi sobodajalci izven mestnih jeder ne bodo nič na boljšem. »Kljub temu, da v svoji eno-ali dvostanovanjski hiši že desetletja oddajajo turistom apartmaje, bodo naleteli na nepremostljive birokratske ovire zaradi neusklajenosti z drugo zakonodajo in ne bodo več mogli oddajati,« so še opozorili in izpostavili, da na negativne učinke predloga novele zakona o gostinstvu Zgos-1 opozarjajo tudi številne občine. »Združenje občin Slovenije (ZOS), ki združuje 144 od 212 slovenskih občin, je dne 13. 2. 2025 na Ministrstvo poslalo negativno mnenje na predlog zakona, ki ga ocenjuje kot protislovnega, nedodelanega in v sedanji obliki - škodljivega, prav tako pa je podobnega mnenja več občin iz Skupnosti občin Slovenije (SOS),« so zapisali. Vseevropsko združenje počitniških nastanitev (EHHA) močno podpira slovenske sobodajalce. Združenje EHHA je v vrsti podobnih primerov že večkrat uspešno opozorilo Evropsko komisijo na kršenje prava EU pri podobnih zakonih.

V Koordinaciji slovenskih sobodajalcev opažajo, da želi ministrstvo predlog zakona o gostinstvu pripraviti za hrbtom tistih, ki jih ta najbolj zadeva

»Za predlogom novele zakona sta očitno že dva kroga medresorskih usklajevanj in zbiranja pripomb, predlog je bil medtem deležen izjemno obsežnih sprememb, pa vendar nam Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) ni dalo možnosti resnično vsebinskega sodelovanja. Tudi na naše številne poizvedbe po poteku teh postopkov od ministrstva nismo prejeli nobenega odziva,« je poudarila Katja Rezman, predsednica Združenja sobodajalcev, ki dodaja: »V petek, 7. marca 2025, smo sicer za torek, 11. marca 2025, ob 16. uri prejeli vabilo za sestanek na MGTŠ, vendar se ob hkratni javni napovedi ministra Matjaža Hana na STA dne 4. marca 2025, da »računa, da bo vlada predlog potrdila sredi meseca, med 13. in 20. marcem« zdi, da je ta sestanek za MGTŠ zgolj formalnost, ob tem, ko so vpliv sobodajalcev na oblikovanje predloga zakon želeli kar se da omejiti.«

Na Ministrstvo bodo predali zbrane podpise za ponovno javno obravnavo zakona

Zainteresirana strokovna javnost, več kot 450 lokalnih turističnih organizacij, društev, interesnih združenj in občin iz cele Slovenije ter v tem trenutku preko 1.200 podpisnikov peticije poziva ministra Matjaža Hana in MGTŠ k objavi ponovne javne razprave o predlogu zakona o gostinstvu Zgos-1. Predstavniki Koordinacije slovenskih sobodajalcev bodo na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport predali zbrane podpise za ponovno javno obravnavo zakona o gostinstvu Zgos-1 na sestanku (v torek, 11. 3. 2025) ob 16. uri v prostorih ministrstva. »Trenutni predlog zakona je zaradi številnih protislovij, neživljenjskih ureditev in kršitev slovenskega ter evropskega prava neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Od ministra Hana pričakujemo novo javno razpravo in tudi vsebinsko vključitev v proces oblikovanja življenjskih in smiselnih določb novele Zakona o gostinstvu Zgos-1,« so poudarili v koordinaciji.

Kaj vse je s predlogom novele, po oceni koordinacije, narobe

Po pregledu predloga novele iz gradiva za jutrišnji sestanek z MGTŠ v koordinaciji ugotavljajo, da poleg splošnih časovnih omejitev (te so najbolj restriktivne v Evropi, sploh pa v primerjavi z razmerami neposredno izza naših državnih meja) prinaša še številne druge omejitve (na katere občine nimajo vpliva); predlog novele Zakona o gostinstvu sploh ne izpolnjuje Uredbe (EU) 2024/1028, ki je bila prvotno navajana kot razlog za njegovo pripravo, saj ne vzpostavlja registra nastanitvenih enot, ampak ohranja RNO, torej register nastanitvenih obratov (obrat je skupek enot). Iz tega izhaja tudi administrativna omejitev v predlogu ZGos-1, da isti ponudnik ne more na primer oddajati apartmaja in sobe.

Predlog ZGos-1 določa absolutno prepoved oddajanja v večstanovanjskih stavbah za vse ostale pravne subjekte (npr. s. p. ali d. o. o.), razen za sobodajalce (fizične osebe z dejavnostjo), pa tudi za slednje oža časovni razpon za oddajanje (60 splošno, 30-90 lahko določijo občine). Zaradi zahtev po izkazovanju deleža namenjenega oddajanju predlog ZGos-1 zahteva etažiranje. »To samo po sebi ne bi bilo tako sporno, če ne bi pomenilo, da s tem eno in dvostanovanjske stavbe postajajo večstanovanjske, kar zaradi določil tega istega zakona prinaša novo raven omejitev,« je v imenu koordinacije slovenskih sobodajalcev pojasnila Rezmanova.

Ozke časovne omejitve ponudnike nastanitve spravljajo v nemogoč položaj pri oglaševanju svoje ponudbe na rezervacijskih portalih (Airbnb, Booking, Vrbo…), saj brez aktivnega statusa tega ne smejo. Predlog ZGos-1 prinaša novo omejitev števila gostov (11 oz. 6 za večstanovanjske stavbe) in določa minimalno površino 8m2 na gosta. Rezmanova je pojasnila, da je problem pri številu, da je bila doslej omejitev 15 stalnih ležišč (in še vedno se je lahko dodalo otroško ležišče), določba površine pa je v nasprotju z dosedanjo kategorizacijo sob. Oboje bo zahtevalo preurejanje nastanitev. Za ohranjanje dejavnosti predlog ZGos-1 napeljuje na zahtevo po spremembi namembnosti nepremičnin, kar je po mnenju koordinacije nepotrebna birokratska kaprica, ki je dolgotrajen in do predvidenega datuma začetka veljavnosti zakona neizvedljiv postopek. Ob tem sprememba namembnosti pogosto sploh ni mogoča, če pa je, pa prinaša zajetne stroške (cca. 15.000 EUR). 

»Iz vsega tega izhaja, da bo predlog ZGos-1 na takšen ali drugačen način prizadel veliko večino ponudbe slovenskih ponudnikov zasebnih nastanitev, ki so lani prispevali kar četrtino vseh nočitev in so hkrati tudi najbolj priljubljena počitniška izbira naših domačih, slovenskih gostov,« je opozorila Katja Rezman.

Zato je po njenih besedah nesprejemljivo, da predlagatelj ZGos-1 nima izdelane analize vpliva zakona na dejavnost, prav tako pa tudi ne ovrednotenih javnofinančnih posledic takšnih ukrepov. »Tudi utemeljitev javnega interesa (stanovanja) za takšen pogrom nad našo dejavnostjo je nejasna, protislovna, pri tem pa sploh ne upošteva, da v univerzitetnih središčih veliko sobodajalcev pretežni del leta oddaja študentom in s tem stanovanjsko problematiko dejansko rešuje in ne povzroča, v turističnih središčih pa bodo manjše, turizmu prilagojene nepremičnine, ob prepovedi sobodajalstva postale vikendi in ne stanovanja za dolgoročno bivanje,« je bila jasna. Opazila je še, da  v Združenju sobodajalcev očitno še zdaleč niso edini, ki izražajo zaskrbljenost nad tem, kar prinaša predlog novele Zakona o gostinstvu. »Ker opažamo, da se zakon oblikuje v omrežju nepotističnih (MSP, Danes je nov dan) in klientelističnih spreg (MGŠT, Združenje hotelirjev Slovenije), predvsem pa za hrbti tistih, ki jih najbolj zadeva, smo objavili javni poziv, da zaradi vseh bistvenih novosti v predlogu ZGos-1 MGTŠ ponovno objavi javno razpravo,« je pojasnila.