Mimo stroke in prebivalcev MOL do garaž pod Plečnikovimi tržnicami

V uredništvo smo prejeli izjavo za javnost, ki jo je ob svojem zavzemanju za ohranitev Plečnikove tržnice v javnost posredovala civilna iniciativa Tržnice ne damo. 

V izjavi pišejo, da je Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) na svoji spletni strani 12. 11. 2024 objavilo prestavitev projekta Prenova osrednje ljubljanske tržnice, »postopek izdaje integralnega gradbenega dovoljenja, ki vključuje gradnjo podzemne parkirne hiše pod odprto osrednjo tržnico v Ljubljani z zaključkom objave dne 11.12.2024. Pripombe in mnenja na objavljeno gradivo smo lahko dali v času trajanja objave. Ta je trajala 29 dni; kršena je zakonodaja, ki določa 30 dni.«

Opozorila so preslišana

Na tej spletni strani o prenovi najdemo opis projekta in obljube, kako bo po prenovi vse lepo urejeno, pod tržnicami pa štirinadstropne garaže. Mnogi strokovnjaki in civilna združenja pa opozarjajo, da bi pri izgradnji lahko bili poškodovani objekti v bližini ter da je mnogo drugih bolj primernih lokacij za garažo kot ravno pod tržnico.

Civilna iniciativa pravi: »Postopek integralnega gradbenega dovoljenja za prenovo osrednje ljubljanske tržnice je MNVP vodilo na zahtevo investitorja Mestne občine Ljubljana (MOL). V tem integralnem postopku se izvaja tudi presoja vplivov na okolje. Gre za pomembne vplive na kulturno dediščino: ostaline srednjeveške Ljubljane, kot tudi državno zaščitenih spomenikov in celo svetovno zaščitene Plečnikove tržnice.«

Gre za pomembne vplive na kulturno dediščino: ostaline srednjeveške Ljubljane, kot tudi državno zaščitenih spomenikov in celo svetovno zaščitene Plečnikove tržnice.

Zbrali so več podpisov kot je bilo potrebno

»Civilna iniciativa Tržnice ne damo je dne 11. 12. 2024 na MNVP oddala 1.312 podpisov (od potrebnih 200) prebivalcev MOL, ki smo jih zbrali v štirinajstih (14) dneh.« Zbrali so torej šest in pol krat (6,5 x) več podpisov, kot je bilo treba. »Te podpise smo priložili vlogi za vstop v postopek integralnega gradbenega dovoljenja za prenovo osrednje ljubljanske tržnice kot stranski udeleženci. Zahvaljujemo se vsem podpisnikom in zbiralcem podpisov, da smo uspeli zbrati številne podpise v tako kratkem času.«

Za ohranitev Plečnikove tržnice se zavzemajo tudi prebivalci drugih krajev in mest, ne le Ljubljane. Toda njihovo mnenje pri urejanju glavnega mesta Slovenije očitno ne velja nič: »Podpisovali so tudi številni prebivalci drugih krajev Slovenije, ki pa jih nismo smeli upoštevati (menimo, da to ni v redu, ker je Ljubljana glavno mesto države in bi morali upoštevati tudi njihovo mnenje).«

Zakaj proti poseganju pod tržnico?

Civilna iniciativa v Izjavi nadaljuje: »integralni postopek vključuje obnovo tržnice, gradnjo 4 oz.5 nadstropne podzemne parkirne hiše, uvozno klančino in celovito prenovo Vodnikovega trga. Naši argumenti, ki smo jih poleg podpisov priložili vlogi, temeljijo na zelo specifični geološki sestavi tal, velikem vplivu podzemnih voda, pomanjkljivih podatkih v dokumentaciji in drugo. Presoja vplivov ni upoštevala pomembnih in kritičnih vplivov varnosti! Med morebitno gradnjo garaž pa opozarjamo tudi na hrup zaradi kamionov in drugih delovnih strojev, tresljajih zaradi utrjevanja zemljine z betonskimi stebri, da ne govorimo o izpušnih plinih, prašnih delcih in drugih vplivih na tem prostoru in okolici.«

Naši argumenti, ki smo jih poleg podpisov priložili vlogi, temeljijo na zelo specifični geološki sestavi tal, velikem vplivu podzemnih voda in pomanjkljivih podatkih v dokumentaciji.

Zaščiteno ni več zaščiteno

Država Slovenija in UNESCO sta nekatere objekte na tem področju uvrstila med zaščitene spomenike. Postavlja se vprašanje, zakaj ta ista država v tem primeru ne vztraja pri zaščiti in te objekte neprecenljive kulturne dediščine prepušča morebitnim poškodbam ali celo uničenju: »Na Vodnikovem trgu so pod tlakom tržnice srednjeveške kulturne ostaline, tu sta dva državno zaščitena spomenika neprecenljive vrednosti in svetovno zaščitene Plečnikove tržnice; UNESCO jih je zaščitil leta 2021. Vsi ti spomeniki bi bili z gradnjo garaž ogroženi in celo uničeni. Država kot podpisnik Konvencije bi morala sodelovati z njenimi organi in pridobiti njihovo soglasje glede na presojo vplivov na svetovno dediščino. Tega ni bilo, postopki investitorja MOL ne sledijo zahtevam iz Konvencije o svetovni dediščini. Investitor tudi ne odgovarja na pozive Ministrstva za kulturo. MOL je iz postopka pridobivanja DGD izločil strokovno presojo vpliva na kulturno dediščino UNESCO. Glede na kršenje teh pravil sam postopek ni transparenten in očitno kot tak neustrezen.«

MOL je iz postopka pridobivanja DGD izločil strokovno presojo vpliva na kulturno dediščino UNESCO.

Kulturna dediščina in tudi presoja vpliva na svetovno kulturno dediščino UNESCO sta po Uredbi sestavni del Presoje vplivov na okolje in ju je treba obravnavati hkrati. V Presoji vplivov na okolje velja načelo, ki pravi, da je treba vse presoje vplivov na vsa področja izvajati hkrati in istočasno. »To je še posebej pomembno zaradi vključevanja javnosti po Aarhuški konvenciji, kjer mora javnost imeti dostop do presoje vplivov na okolje, v kolikor pa se izvaja poseben del npr. Presoja na UNESCOvo dediščino v ločenem dokumentu, pa je treba to v gradivu označiti in javnosti dati na razpolago tudi ta dokument, kot sestavni del Presoje vplivov na okolje, poglavja kulturna dediščina.«

Omejen dostop do dokumentacije

V civilni iniciativi Tržnice ne damo pravijo, da vsa dokumentacija ni dana na vpogled, čeprav bi morala biti: »Na MNVP ni bil omogočen vpogled v celoten spis, pač pa le gradivo, ki je bilo objavljeno tudi na spletni strani. S tem je bila javnosti odvzeta celovita informacija. Prav tako ni bilo javne razprave, s tem je kršena (kot smo predhodno navedli) Aarhuška konvencija, katere podpisnik je tudi Slovenija. Kršen je tudi Zakon o dostopu do informacij javnega značaja in nenazadnje tudi Ustava RS. Sprašujemo, ali moramo res vsem pokazati, da smo “banana” država in najbolj običajnih postopkov ne moremo pravno-formalno pravilno izpeljati!«

Poziv k strokovnemu in ustreznemu ravnanju

V civilni iniciativi svojo izjavo zaključujejo ogorčeno: »Imamo srhljiv občutek, da hoče Mestna občina Ljubljana (MOL) v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) (ki popušča pod pritiski, a njegova naloga je, da dela strokovno) in Ministrstvom za naravne vire in prostor načrtno uničiti prostor Vodnikovega trga skupaj z vsemi spomeniki. Če želi MOL ovreči naš občutek, naj upošteva mnenja neodvisnih strokovnjakov in začne ustrezno sodelovati v skladu z zakonodajo RS ter mednarodnimi konvencijami in uredbami.«