Miha Šalehar, Finance: Alkimija srednjega sloja

Miha Šalehar v kolumni za Finance razlaga o svojem velikem začudenju nad »halucinacijo bivanjske popolnosti«, ki ga je osupnila, ko ga je pot po desetih letih znova popeljala v BTC.

Povsod ena sama zloščena popolnost. Ljudje dejansko kupujejo »popolnost gibanja/užitek v vožnji/trenutek svobode«. Ob tem so zares srečni. Kot da bi opazoval popolni biotop.

Nobenih kislih obrazov, »trlo se je nafitnesiranih primerkov te vrste, ki so dobro poznali govorico BTC-scene in skozi ekscesno velika sončna očala, inštalirana pod brezhibne, zapovedane pričeske, motrili to procesijo kiča«. S seboj so imeli  tudi naraščaj, oblečen v Beckhamove znamke, s hi tech dudami, formulah, ki so se nekoč imenovale otroški vozički.

Super mamice s popolnimi poporodnimi postavami, brez strij, celulita in skrbi so bile brez izjeme vse prek telefona povezane s svetom. Nekam v omrežje. V FB-matrico, kjer so za vsako objavljeno zanimivost iz svojega življenja z mnogimi emodžiji dobivale potrditev, da ravnajo prav, da naj bodo srečne. Ob pogoju, da ustrezajo standardiziranemu instagram diktatu večine. Le kdo ne bi teh trenutkov delil s tistimi, ki še niso tu. Z nami. Z večino. V vrtincu smisla obstoja. V svoji tuzemski poklicanosti. V fiktivni sredini družbene bajadere.

Miha Šalehar pa se ob tem začudeno sprašuje, kdo so ti ljudje, ki jih ni v poročilih, ki so tako srečni. Kaj počnejo, kdo jih financira, katera matematika določa ceno jogurta in avta, ki ju imajo.