Miha Mazzini, Siol.net: Dopoldne dispečer, popoldne zdravnik

Miha Mazzini v svoji kolumni za spletni portal Siol.net v luči nedavne zdravniške stavke piše o svojem pogledu na stanje slovenskega zdravstvenega sistema ter o položaju zdravnikov in zaposlenih v njem.

Svoje razmišljanje začne z dvema osebnima anekdotama, ko je moral na pregled k zdravniku, ki ga krije zavarovanje, obakrat pa je bila zgodba podobna:

"Pregled je trajal kako minuto. Zdravnik, medijsko znan obraz, me je pogledal, ocenil in dejal: "Vi pa pridite kar popoldne k meni." Še kake pol ure sem počakal na izvid, v katerem je pravzaprav pisalo isto, le da so mi dali možnost, naj grem h kateremkoli privatniku.

Zdaj šele vidim, da je šlo za isti princip. Prek zavarovalnice sem si plačal pregled le zato, da so me napotili na še neposredno plačilo.

Še vedno mi ni jasno, zakaj tega gospoda v medijih predstavljajo zgolj kot zdravnika, saj bi se moral celotni naziv glasiti: "dopoldne dispečer, popoldne zdravnik"."

Mazzini nato ugotavlja, da obstajata tako dve vrsti zdravnikov - tisti, ki svoj denar raje služijo s popoldanskim samoplačniškim delom ter tisti, ki zares občutijo pomanjkanje zdravstvenega osebja.

"Če ste eden tistih zgaranih zdravnikov, ki komaj lovite samega sebe, z vami sočustvujem in poskusil bom pojasniti vaš položaj v širšem strukturnem pomenu: evo, kruto: vi ste kanonfuter, prebivalec Gaze, dno sistema, ki vas potrebuje samo zato, da z vami vpije in maha, kaže ure, ki ste jih opravili, in toči solze nad vašo preobremenjenostjo. Če vas ne bi bilo, se bi vas morali izmisliti – in ravno zato ste nastali."

V tej luči se tudi zahteve stavke ne zdijo preveč logične, če seveda ne poznate tega slovenskega zdravstvenega sistema:

"Glede na naslov: Na Štajerskem manjka okoli 300 zdravnikov bi moral vaš sindikat zahtevati več zaposlovanja, mar ne? Hočete pa le več denarja za sedanjo strukturo, kar predvsem pomeni več denarja za vladajočo kasto in vse njene podrepnike, hočem reči, "dobavitelje"."

"Je mogoče, da v Sloveniji ne obstaja zdravnik, ki bi rad dobro in kakovostno oddelal eno samo službo in bi torej na sestanku svojega sindikata dvignil roko in zahteval stavko za razbremenitev, ki seveda vključuje zaposlovanje mladih? Če obstaja in je en sam, potem razumem, da je tiho, a če jih je veliko, zakaj niso v sindikalnih zahtevah pustili niti sledi?"

In zakaj uporabniki tega sistema le-tega, kljub samoplačniškim pregledom ter dolgim čakalnim vrstam, le-tega še prenašamo in ne zahtevamo njegove reforme?

"Kar se ljudstva tiče, bistvo vzdrževanja koruptivnega sistema je v tem, da večina državljanov živi v iluziji, kako ima od njega koristi. Saj veste, tisto: ko bom zbolel, poznam nekega zdravnika in bo on vse "zrihtal". Če se to res zgodi, super. Če ne, pa niste več udeleženec sistema, marveč njegova žrtev, a je že prepozno za pritožbe.

Tako bo očitno še naprej vsak od nas vzdrževal tri sisteme: javnega, ki nas preusmeri v plačevanje zasebnega, vmes pa se bomo tolažili z mazači in domačimi zdravili. Obenem bomo zvesto kupovali pijačo v plastenkah, da lahko zbiramo zamaške za bolj nesrečne od sebe."

Celotno kolumno si lahko preberete na spletni strani Siol.net.