Mark Boris Andrijanič: Včasih imam občutek, da v Sloveniji nimamo vlade, ampak resničnostni šov radikalcev, koristolovcev in diletantov
POSLUŠAJ ČLANEK
Skoraj leto dni po zaključku ministrovanja smo z nekdanjim ministrom za digitalno preobrazbo Markom Borisom Andrijaničem pogledali situacijo v slovenskem političnem prostoru.
Mineva skoraj leto dni od zaključka ministrovanja, vmes ste imeli z ženo tudi pravljično indijsko poroko, kaj sledi zdaj?
Prav zaradi najine velike indijske poroke in kopice zanimivih projektov je bilo zadnje leto prav tako intenzivno kot prejšnje. Največ sem se posvečal svetovanju ukrajinski vladi glede kibernetske odpornosti, kjer smo dosegli velike premike. Od predsednika Volodimirja Zelenskega sem zato prejel posebno nagrado, na kar sem zelo ponosen. Kmalu po zaključku ministrovanja sem bil imenovan tudi v upravni odbor Evropske agencije za inovacije, kjer skrbim za to, da bi bil evropski inovacijski ekosistem konkurenčen tistim iz ZDA in Kitajske.
Nedavno pa sem se pridružil startupu na področju umetne inteligence Kumo, ki ga je ustanovil dr. Jure Leskovec, sam pa sem podpredsednik za mednarodne trge. Gre za podjetje s sedežem v Silicijevi dolini, ki želi demokratizirati dostop do najbolj zmogljivih oblik umetne inteligence, ki jih danes lahko uporabljajo zgolj največja tehnološka podjetja. Hvaležen sem, da sem lahko del ekipe, ki jo sestavljajo vodilni strokovnjaki na področju teh tehnologij.
V čem se indijska poroka razlikuje od slovenske?
Predvsem je mnogo večja. Indijske družine so večje od naših in povabljen je širši krog ljudi, tudi takšnih, ki jih praktično ne poznaš, a so tako ali drugače povezani z družino. Življenje tam se vrti okoli porok, skoraj vsak vikend se udeležiš kakšne.
Če je pri nas velika poroka, če je povabljenih 100, 120 ljudi, jih na manjšo indijsko poroko pride vsaj 500. To je dogodivščina, ki traja več dni, v njej pa se prepletajo tako tradicionalni običaji kot moderna zabava z bolivudskimi plesi. Prav ta mešanica starodavnega in sodobnega me je še posebej navdušila. Vsakega od treh dni zaznamuje druga barva, drugi običaji. In če preživiš vse tri dni, si srečno poročen.
Z ženo sva hvaležna številnim prijateljem iz Slovenije in tujine, ki so naju spremljali v Indiji. Mislim, da smo se vsi vrnili domov z nepozabno izkušnjo. Seveda je bila tudi najina slovenska poroka prekrasna, a indijska je bila res nekaj posebnega.
Kako gledate na delo in dosežke vlade približno po enem letu vladanja?
Včasih imam občutek, da v Sloveniji nimamo vlade, ampak resničnostni šov. V njem imajo glavne vloge radikalci, koristolovci in diletanti. Slednjih je največ, prvi pa so žal najuspešnejši. Zdi se, da ni scenarija ali programa, in da se več ukvarjamo s tem, kaj se dogaja med rjuhami premierja kot z razvojem države. Imam občutek, da po eni strani korakamo v socializem – z novimi davki, sovražno retoriko do podjetnikov in delovnih ljudi, po drugi pa v kameno dobo – s ponovnim uvajanjem papirnatih računov, štempljanjem in drugo birokracijo.
Slovenija več kot očitno nazaduje, medtem pa gre svet z velikimi koraki naprej. Boli me, ko gledam, kako nas danes prehitevajo države, s katerimi se niti ne želimo primerjati. Drugod po Evropi vlade ne počivajo, ampak izvajajo širokopotezne reforme, ki prinašajo nova delovna mesta in razvoj celotne družbe. Želel bi si, da bi našega premierja dobrobit ljudi skrbela vsaj toliko kot pravice živali.
Čemu pripisujete velik volilni uspeh, ki ga je vendarle dosegel Robert Golob? So ga na to mesto pomagale pripeljati kakšne poteze prejšnje vlade? Kaj je ključno za izjemen volilni uspeh trenutne koalicije?
Odgovorov na to vprašanje je več. Prejšnja vlada vsekakor ni bila popolna. V izjemno težkem času pandemije so bile storjene tudi napake. Te niso bile dramatične ali usodne, so pa bile vidne. Večjo vlogo pri tem uspehu pa je verjetno igrala sprega dela medijev in civilne družbe, ki je bila v resnici udarna pest opozicije.
Pri nas nismo imeli običajne politične tekme, temveč pravo politično vojno, v kateri so bila dovoljena skorajda vsa sredstva. Najbolj sem bil razočaran, da je opozicija rušila praktično vsak ukrep vlade za zajezitev pandemije. To se ni dogajalo niti v politično najbolj razklanih državah, pa naj gre za Poljsko ali Veliko Britanijo.
Hkrati pa so bili ljudje naveličani pandemije in omejevanja družbenega življenja, pa čeprav ga je bilo pri nas manj kot drugod po Evropi.
Če bi bili v vlogi vodenja vlade oz. sodelovanja v njej, kaj bi naredili drugače kot v prejšnjem mandatu? Katerih napak ne bi ponovili?
Veliko manj bi se ukvarjal z močno spolitiziranimi temami, kot sta STA in delegirani tožilci. Čeprav smo bili na udaru z vseh strani, bi morali včasih narediti tudi kakšen korak nazaj. V življenju je tako, da moraš včasih popustiti tudi, ko imaš prav. Poleg tega bi zahteval politično odgovornost od ministrov, ki so delali velike napake. Tukaj mislim v prvi vrsti na ministra Vizjaka, ki bi po propadlem referendumu moral oditi.
Vse to pa ne pomeni, da ni vlada kljub izjemno težkim razmeram opravila izjemnega dela. Ne glede na vse sem hvaležen za to priložnost in ponosen vse, kar smo dosegli.
Kje vidite priložnost za to, da bi pomladni, desno-sredinski pol razvil kontinuiteto na oblasti, da bi bil zmožen odvoditi vlado dva mandata? Kaj bi bilo ključno spremeniti, da bi to bilo možno, denimo do prihodnjih volitev?
Slovenija potrebuje zdravo desno in zdravo levo sredino. Na levi smo še daleč od tega. Tam trenutno prevladujejo ekstremni pogledi, ki s socialdemokratskimi politikami in tradicijami nimajo kaj dosti skupnega. Ne morem razumeti njihovega trdovratnega zavračanja Pahorjeve sredinske politične zapuščine. To ni problem samo levega pola, ampak celotne države, saj je leva stran pri nas izrazito dominantna.
Desna sredina zagotovo potrebuje prevetritev v smislu programskih poudarkov in tudi ljudi. Nekaj takšnih procesov je že v teku, a potrebnega bo še veliko dela in vztrajnosti za preboj onkraj dobre tretjine volilnega telesa.
Ne bo šlo niti brez premisleka, ali Slovenija vendarle potrebuje tudi nekoliko bolj liberalno stranko po evropskem zgledu, ki bi nagovarjala še posebej mestna okolja. Takšno liberalno opcijo smo nekoč že imeli v obliki Državljanske liste. V zrelih evropskih demokracijah so takšne sredinske stranke naravni partnerji krščansko-demokratskih strank.
Katere programske poudarke bi bilo po vašem mnenju treba prevetriti?
Desnemu polu se lahko očita marsikaj, a pomanjkanja kvalitetnih programov prav gotovo ne. Nova Slovenija ima vrhunski program na področju gospodarstva, sociale in zdravstva, tudi SDS ima močna vsebinska izhodišča na vseh ključnih področjih. A bistveno je, da se večji poudarek nameni politikam, ki so ključne za prihodnji razvoj države, ne pa zgodovinskim in ideološkim temam, ki so preverjeni recept za volilni neuspeh.
Mislim, da bi morala desna sredina pripraviti ambiciozno vizijo prihodnosti Slovenije, ki bi jo sooblikovali strokovnjaki z vseh vetrov. Slovenija, tako kot Evropa, potrebuje novo razvojno paradigmo, k njenemu oblikovanju in uresničevanju pa moramo pritegniti naše najuspešnejše gospodarstvenike, znanstvenike in druge strokovnjake, ki jih imamo doma in v tujini. S takšno pozitivno vizijo in ekipo kredibilnih posameznikov bo mogoče prepričati tudi tiste sredinske volilce, ki jih trenutni programski poudarki desne sredine ne zanimajo ali pa jih celo odbijajo.
Dobra plat lanskega poraza je, da je za takšen preporod na voljo kar nekaj časa, ki pa ga ne smemo izgubljati s prepiri, kakršnim smo danes priča. To se mi zdi neproduktivno tako za desno sredino, kot za Slovenijo. Prav je, da imamo dve stranki, ki razmišljata različno, narobe pa je, da se bolj kot z napakami vlade ukvarjata druga z drugo.
Kako to doseči? Kako preseči ta nesoglasja na desnem polu?
Trenutne napetosti lahko razrešita samo Janez Janša in Matej Tonin, zato bi si želel, da se o tem čim prej pogovorita na štiri oči. Tudi znotraj vlade so bila velikokrat različna mnenja in polemične debate. Ko pa smo se poenotili, smo navzven delovali usklajeno. Janša in Tonin sta takrat praktično vsak dan izjemno učinkovito reševala takšne in drugačne konflikte, zato sem prepričan, da lahko brez večjih težav rešita tudi tega.
V vladi je dinamika vendarle drugačna, saj so ostali vendarle podrejeni predsedniku vlade. Je v opoziciji ta dinamika možna, glede na to, da se skuša NSi pozicionirati samostojno?
Tudi znotraj vlade se je NSi pozicionirala kot samostojen, a kredibilen partner. Tako je tudi prav, saj gre za zrelo stranko, ki ima jasen program in močno ekipo. Tekom mojega sodelovanja v vladi nisem bil priča niti enemu sestanku, kjer bi prevladal argument moči. Vsa odprta vprašanja smo reševali tekom številnih usklajevanj. Odločitve so se zato sprejemale soglasno, praktično nikoli s preglasovanjem. Nesoglasja je torej možno rešiti brez tega, da se nekoga postavi v podrejen položaj. Nenazadnje potrebujemo obe stranki in vsaka mora odigrati svojo vlogo za skupen uspeh.
Z Anžetom Logarjem sta bila ministrska kolega, potem je dosegel velik uspeh na predsedniških volitvah. Lahko to zgodbo preslika še na kaj drugega? Kaj potrebuje za še kakšno zgodbo o uspehu?
Z Anžetom se dobro poznava. Bil sem ponosen na njegov uspeh na predsedniških volitvah, ki je bil v marsikaterem pogledu zgodovinski. Takrat sem ga tudi z veseljem podprl. Mislim, da je Anže nekdo, ki nas odlično zastopa v tujini, hkrati pa nas zna povezovati in združevati doma. To se mi zdi izjemnega pomena v ozračju ostrih delitev in negativizma, ki smo mu priča v Sloveniji.
O njegovih načrtih ne bi špekuliral. Bolj kot se bo angažiral v slovenski politiki, bolj bom vesel.
Ta vlada je začela z visoko podoro, zdaj je v veliki meri del te podporo izgubila. Ostaja ji vendar trdna parlamentarna večina. Kakšno prihodnost napoveduješ tej vladi? Bo zdržala do konca mandata?
Prej kot za vladno ekipo, bi si upal trditi, da bo do konca mandata zdržala ta koalicija. Drži pa, da od visokoletečih besed o reformah ni ostalo praktično nič. Verjetno bomo še naprej spremljali pompozne novinarske konference, na katerih se bodo napovedovale nove in nove spremembe ter drzne časovnice, kaj dosti pa se verjetno ne bo zgodilo.
To je žalostno, saj Slovenija zamuja morda eno zadnjih priložnosti za razvojni preboj. Evropa že danes zaostaja za Ameriko in Kitajsko, ko gre za tehnološki razvoj, mi pa zaostajamo še za Evropo. Tako smo v dvojnem zaostanku, ki ga s takšnim pomanjkanjem idej, poguma in operativne sposobnosti ne bo mogoče preseči. Če pa se že sprejemajo kakšni ukrepi, gredo običajno v napačno smer. Peljejo nas daleč stran od evropske in uspešne Slovenije, ki si jo mladi tako zelo želimo.
Na začetku mandata sem imel mnogo večja pričakovanja predvsem od predsednika vlade. Želel sem mu veliko uspeha, saj bi bilo to nekaj dobrega za celotno državo in vse nas. A najprej me je razočarala njegova izjemno šibka ministrska ekipa, kmalu pa se je izkazalo, da tej državi bolj kot Robert Golob vlada Levica. Na začetku mandata smo bili ena redkih evropskih držav z vlado, ki vključuje radikalno levico, danes pa smo edina evropska država z vlado, ki jo takšni radikalci de facto tudi vodijo.
Omenjate, da Evropa zaostaja za ZDA in Kitajsko – zakaj ima Evropa tako togo ureditev, ki zavira razvoj in prek različnih birokratskih ovir onemogoča prihod novih tehnologij? Zakaj smo Evropejci tako zategnjeni?
Mislim, da je Slovenija še nekoliko bolj zadrta kot preostala Evropa. Smo država majhnih in velikih monopolov, pa naj gre za energetska podjetja, taksiste ali nekatere medije. V prejšnji vladi smo se proti takšnim monopolom vsaj poskušali boriti, zdaj pa nam vladajo. Njihov glavni interes je status quo ne glede na ceno, ki jo zato plačujemo državljani v obliki izgubljene prihodnosti naslednjih generacij.
Evropa ni en sam trg, ampak je v številnih pogledih še vedno skupek 27 tržišč, med katerimi so številne jezikovne in druge razlike. To je še posebej očitno na digitalnem področju, kjer se mlada zagonska podjetja izjemno težko širijo po Evropi, saj si ne morejo privoščiti armade odvetnikov, prevajalcev in drugih svetovalcev. Skupna evropska pravila igre so seveda nujno potrebna, upreti pa se moramo nepotrebni birokraciji, ki duši naš razvoj.
V ZDA imaš 300 milijonski trg z enotnimi pravili, enim jezikom in kulturo, ki je bistveno bolj naklonjeno podjetništvu in inovacijam. Pri nas je poleg že omenjene regulatorne džungle problem tudi pomanjkanje investicij. Za dobre ideje je mnogo težje dobiti financiranje kot v ZDA. Mnoga obetavna podjetja se zato selijo čez lužo, kjer jih sprejmejo odprtih rok.
Tretji razlog pa je v odnosu do tveganja. Pri nas je še vedno prisoten velik strah pred neuspehom. Poslovni neuspeh je v Sloveniji in Evropi stigma, ki te zaznamuje za vse življenje, v Ameriki pa je to zgolj epizoda, ki jo lahko že kmalu presežeš. Američani razumejo, da pot do uspeha skoraj vedno pelje preko neuspehov. Zato tudi raje tvegajo, kar se velikokrat bogato obrestuje.
Imamo pa v Evropi tudi majhne in agilne države, ki so zmagovalci 21. stoletja. Estonija je znana kot najbolj digitalizirana država, Švedska je dala svetu izjemna tehnološka podjetja, kot je Spotify. Tudi Češka in Poljska izjemno napredujeta, prva nas je po BDP na prebivalca tudi že prehitela. Poseben primer je Ukrajina, ki ji je v času vojne uspelo bolje digitalizirati državo kot večini držav tekom desetletij miru.
Prav z Ukrajinci in Estonci pravkar vzpostavljamo mednarodno organizacijo Digitality s sedežem v Bruslju, ki bo pomagala pri razvoju in vpeljevanju najnaprednejših rešitev na področju e-uprave. Med drugim bomo pomagali državam v razvoju, da prevzamejo tehnološke rešitve iz Estonije in drugih digitalno naprednih držav.
Tudi Slovenija ima marsikaj za pokazati, še posebej na področju umetne inteligence, a nas drugi prehitevajo po levi in desni.
Pod prejšnjo vlado smo zagnali cel kup programov s strateškimi partnerji, kot so Google, NVIDIA, Izrael in Finska. Sprejeli smo tudi že vse potrebno za odprtje razvojno-gospodarskega predstavništva v Silicijevi dolini, ki bi podpiralo naša tehnološka podjetja, inovacije in talente. Od vsega tega žal ni ostalo nič. Z odprtjem takšne tehnološke ambasade pa nas bo v kratkem prehitela tudi Romunija.
Očitno je bil res glavni cilj moje naslednice in te vlade nasploh, da se poruši vse, kar je bilo prej narejenega. Ko jim je to uspelo, pa je zazevala velika praznina, ki je čedalje bolj zgovorna. Sedaj najbrž tudi sami spoznavajo, da je graditi mnogo težje kot rušiti. Slovenija zato stopica na mestu ali pa celo polzi nazaj.
Bi Slovenija sploh lahko bila konkurenčna, če bi odprla ambasado v Silicijevi dolini, z našim sistemom davkov, birokracije?
Z davčnim sistemom, kot ga imamo po novem, ne bomo pridobili nikogar, niti če reklamiramo Slovenijo na svetovnem nogometnem prvenstvu. Mi smo izpeljali davčno reformo, ki je razbremenila plače za vse, tudi in predvsem za tiste, ki ustvarjajo večjo dodano vrednost in so še posebej mobilni. Na področju digitalnih tehnologij se za talente bori ves svet, zato smo naredili kar nekaj korakov v izboljšanju davčnih pogojev in zmanjšanju birokracije.
Pomemben premik smo dosegli tudi pri spodbujanju solastništva zaposlenih z razumnejšo davčno obravnavo delniških opcij, kar je ključno za zagonska podjetja. Večine teh pridobitev danes ni več, tako da nas čaka v naslednih letih ogromno dela. Da bi pritegnili čim več slovenskih talentov nazaj v domovino, smo načrtovali tudi uvedbo posebne pisarne, ki bi jim nudila karierno, pravno in birokratsko podporo pri tem prehodu.
Slovenija lahko ponudi ogromno, od neokrnjene narave, lepih mest, dobrega šolstva in varnosti. A potrebujemo reforme in ambicijo, da želimo postati ena najuspešnejših držav v Evropi. Sicer pa se bomo sčasoma prelevili v muzej na prostem, mladi pa bodo še naprej odhajali.
Mineva skoraj leto dni od zaključka ministrovanja, vmes ste imeli z ženo tudi pravljično indijsko poroko, kaj sledi zdaj?
Prav zaradi najine velike indijske poroke in kopice zanimivih projektov je bilo zadnje leto prav tako intenzivno kot prejšnje. Največ sem se posvečal svetovanju ukrajinski vladi glede kibernetske odpornosti, kjer smo dosegli velike premike. Od predsednika Volodimirja Zelenskega sem zato prejel posebno nagrado, na kar sem zelo ponosen. Kmalu po zaključku ministrovanja sem bil imenovan tudi v upravni odbor Evropske agencije za inovacije, kjer skrbim za to, da bi bil evropski inovacijski ekosistem konkurenčen tistim iz ZDA in Kitajske.
Nedavno pa sem se pridružil startupu na področju umetne inteligence Kumo, ki ga je ustanovil dr. Jure Leskovec, sam pa sem podpredsednik za mednarodne trge. Gre za podjetje s sedežem v Silicijevi dolini, ki želi demokratizirati dostop do najbolj zmogljivih oblik umetne inteligence, ki jih danes lahko uporabljajo zgolj največja tehnološka podjetja. Hvaležen sem, da sem lahko del ekipe, ki jo sestavljajo vodilni strokovnjaki na področju teh tehnologij.
V čem se indijska poroka razlikuje od slovenske?
Predvsem je mnogo večja. Indijske družine so večje od naših in povabljen je širši krog ljudi, tudi takšnih, ki jih praktično ne poznaš, a so tako ali drugače povezani z družino. Življenje tam se vrti okoli porok, skoraj vsak vikend se udeležiš kakšne.
Če je pri nas velika poroka, če je povabljenih 100, 120 ljudi, jih na manjšo indijsko poroko pride vsaj 500. To je dogodivščina, ki traja več dni, v njej pa se prepletajo tako tradicionalni običaji kot moderna zabava z bolivudskimi plesi. Prav ta mešanica starodavnega in sodobnega me je še posebej navdušila. Vsakega od treh dni zaznamuje druga barva, drugi običaji. In če preživiš vse tri dni, si srečno poročen.
Z ženo sva hvaležna številnim prijateljem iz Slovenije in tujine, ki so naju spremljali v Indiji. Mislim, da smo se vsi vrnili domov z nepozabno izkušnjo. Seveda je bila tudi najina slovenska poroka prekrasna, a indijska je bila res nekaj posebnega.
Kako gledate na delo in dosežke vlade približno po enem letu vladanja?
Včasih imam občutek, da v Sloveniji nimamo vlade, ampak resničnostni šov. V njem imajo glavne vloge radikalci, koristolovci in diletanti. Slednjih je največ, prvi pa so žal najuspešnejši. Zdi se, da ni scenarija ali programa, in da se več ukvarjamo s tem, kaj se dogaja med rjuhami premierja kot z razvojem države. Imam občutek, da po eni strani korakamo v socializem – z novimi davki, sovražno retoriko do podjetnikov in delovnih ljudi, po drugi pa v kameno dobo – s ponovnim uvajanjem papirnatih računov, štempljanjem in drugo birokracijo.
Slovenija več kot očitno nazaduje, medtem pa gre svet z velikimi koraki naprej. Boli me, ko gledam, kako nas danes prehitevajo države, s katerimi se niti ne želimo primerjati. Drugod po Evropi vlade ne počivajo, ampak izvajajo širokopotezne reforme, ki prinašajo nova delovna mesta in razvoj celotne družbe. Želel bi si, da bi našega premierja dobrobit ljudi skrbela vsaj toliko kot pravice živali.
Slovenija več kot očitno nazaduje, medtem pa gre svet z velikimi koraki naprej. Boli me, ko gledam, kako nas danes prehitevajo države, s katerimi se niti ne želimo primerjati.
Čemu pripisujete velik volilni uspeh, ki ga je vendarle dosegel Robert Golob? So ga na to mesto pomagale pripeljati kakšne poteze prejšnje vlade? Kaj je ključno za izjemen volilni uspeh trenutne koalicije?
Odgovorov na to vprašanje je več. Prejšnja vlada vsekakor ni bila popolna. V izjemno težkem času pandemije so bile storjene tudi napake. Te niso bile dramatične ali usodne, so pa bile vidne. Večjo vlogo pri tem uspehu pa je verjetno igrala sprega dela medijev in civilne družbe, ki je bila v resnici udarna pest opozicije.
Pri nas nismo imeli običajne politične tekme, temveč pravo politično vojno, v kateri so bila dovoljena skorajda vsa sredstva. Najbolj sem bil razočaran, da je opozicija rušila praktično vsak ukrep vlade za zajezitev pandemije. To se ni dogajalo niti v politično najbolj razklanih državah, pa naj gre za Poljsko ali Veliko Britanijo.
Hkrati pa so bili ljudje naveličani pandemije in omejevanja družbenega življenja, pa čeprav ga je bilo pri nas manj kot drugod po Evropi.
Če bi bili v vlogi vodenja vlade oz. sodelovanja v njej, kaj bi naredili drugače kot v prejšnjem mandatu? Katerih napak ne bi ponovili?
Veliko manj bi se ukvarjal z močno spolitiziranimi temami, kot sta STA in delegirani tožilci. Čeprav smo bili na udaru z vseh strani, bi morali včasih narediti tudi kakšen korak nazaj. V življenju je tako, da moraš včasih popustiti tudi, ko imaš prav. Poleg tega bi zahteval politično odgovornost od ministrov, ki so delali velike napake. Tukaj mislim v prvi vrsti na ministra Vizjaka, ki bi po propadlem referendumu moral oditi.
Vse to pa ne pomeni, da ni vlada kljub izjemno težkim razmeram opravila izjemnega dela. Ne glede na vse sem hvaležen za to priložnost in ponosen vse, kar smo dosegli.
Kje vidite priložnost za to, da bi pomladni, desno-sredinski pol razvil kontinuiteto na oblasti, da bi bil zmožen odvoditi vlado dva mandata? Kaj bi bilo ključno spremeniti, da bi to bilo možno, denimo do prihodnjih volitev?
Slovenija potrebuje zdravo desno in zdravo levo sredino. Na levi smo še daleč od tega. Tam trenutno prevladujejo ekstremni pogledi, ki s socialdemokratskimi politikami in tradicijami nimajo kaj dosti skupnega. Ne morem razumeti njihovega trdovratnega zavračanja Pahorjeve sredinske politične zapuščine. To ni problem samo levega pola, ampak celotne države, saj je leva stran pri nas izrazito dominantna.
Desna sredina zagotovo potrebuje prevetritev v smislu programskih poudarkov in tudi ljudi. Nekaj takšnih procesov je že v teku, a potrebnega bo še veliko dela in vztrajnosti za preboj onkraj dobre tretjine volilnega telesa.
Ne bo šlo niti brez premisleka, ali Slovenija vendarle potrebuje tudi nekoliko bolj liberalno stranko po evropskem zgledu, ki bi nagovarjala še posebej mestna okolja. Takšno liberalno opcijo smo nekoč že imeli v obliki Državljanske liste. V zrelih evropskih demokracijah so takšne sredinske stranke naravni partnerji krščansko-demokratskih strank.
Katere programske poudarke bi bilo po vašem mnenju treba prevetriti?
Desnemu polu se lahko očita marsikaj, a pomanjkanja kvalitetnih programov prav gotovo ne. Nova Slovenija ima vrhunski program na področju gospodarstva, sociale in zdravstva, tudi SDS ima močna vsebinska izhodišča na vseh ključnih področjih. A bistveno je, da se večji poudarek nameni politikam, ki so ključne za prihodnji razvoj države, ne pa zgodovinskim in ideološkim temam, ki so preverjeni recept za volilni neuspeh.
Mislim, da bi morala desna sredina pripraviti ambiciozno vizijo prihodnosti Slovenije, ki bi jo sooblikovali strokovnjaki z vseh vetrov. Slovenija, tako kot Evropa, potrebuje novo razvojno paradigmo, k njenemu oblikovanju in uresničevanju pa moramo pritegniti naše najuspešnejše gospodarstvenike, znanstvenike in druge strokovnjake, ki jih imamo doma in v tujini. S takšno pozitivno vizijo in ekipo kredibilnih posameznikov bo mogoče prepričati tudi tiste sredinske volilce, ki jih trenutni programski poudarki desne sredine ne zanimajo ali pa jih celo odbijajo.
Dobra plat lanskega poraza je, da je za takšen preporod na voljo kar nekaj časa, ki pa ga ne smemo izgubljati s prepiri, kakršnim smo danes priča. To se mi zdi neproduktivno tako za desno sredino, kot za Slovenijo. Prav je, da imamo dve stranki, ki razmišljata različno, narobe pa je, da se bolj kot z napakami vlade ukvarjata druga z drugo.
Prav je, da imamo dve stranki, ki razmišljata različno, narobe pa je, da se bolj kot z napakami vlade ukvarjata druga z drugo.
Kako to doseči? Kako preseči ta nesoglasja na desnem polu?
Trenutne napetosti lahko razrešita samo Janez Janša in Matej Tonin, zato bi si želel, da se o tem čim prej pogovorita na štiri oči. Tudi znotraj vlade so bila velikokrat različna mnenja in polemične debate. Ko pa smo se poenotili, smo navzven delovali usklajeno. Janša in Tonin sta takrat praktično vsak dan izjemno učinkovito reševala takšne in drugačne konflikte, zato sem prepričan, da lahko brez večjih težav rešita tudi tega.
V vladi je dinamika vendarle drugačna, saj so ostali vendarle podrejeni predsedniku vlade. Je v opoziciji ta dinamika možna, glede na to, da se skuša NSi pozicionirati samostojno?
Tudi znotraj vlade se je NSi pozicionirala kot samostojen, a kredibilen partner. Tako je tudi prav, saj gre za zrelo stranko, ki ima jasen program in močno ekipo. Tekom mojega sodelovanja v vladi nisem bil priča niti enemu sestanku, kjer bi prevladal argument moči. Vsa odprta vprašanja smo reševali tekom številnih usklajevanj. Odločitve so se zato sprejemale soglasno, praktično nikoli s preglasovanjem. Nesoglasja je torej možno rešiti brez tega, da se nekoga postavi v podrejen položaj. Nenazadnje potrebujemo obe stranki in vsaka mora odigrati svojo vlogo za skupen uspeh.
Z Anžetom Logarjem sta bila ministrska kolega, potem je dosegel velik uspeh na predsedniških volitvah. Lahko to zgodbo preslika še na kaj drugega? Kaj potrebuje za še kakšno zgodbo o uspehu?
Z Anžetom se dobro poznava. Bil sem ponosen na njegov uspeh na predsedniških volitvah, ki je bil v marsikaterem pogledu zgodovinski. Takrat sem ga tudi z veseljem podprl. Mislim, da je Anže nekdo, ki nas odlično zastopa v tujini, hkrati pa nas zna povezovati in združevati doma. To se mi zdi izjemnega pomena v ozračju ostrih delitev in negativizma, ki smo mu priča v Sloveniji.
O njegovih načrtih ne bi špekuliral. Bolj kot se bo angažiral v slovenski politiki, bolj bom vesel.
Ta vlada je začela z visoko podoro, zdaj je v veliki meri del te podporo izgubila. Ostaja ji vendar trdna parlamentarna večina. Kakšno prihodnost napoveduješ tej vladi? Bo zdržala do konca mandata?
Prej kot za vladno ekipo, bi si upal trditi, da bo do konca mandata zdržala ta koalicija. Drži pa, da od visokoletečih besed o reformah ni ostalo praktično nič. Verjetno bomo še naprej spremljali pompozne novinarske konference, na katerih se bodo napovedovale nove in nove spremembe ter drzne časovnice, kaj dosti pa se verjetno ne bo zgodilo.
To je žalostno, saj Slovenija zamuja morda eno zadnjih priložnosti za razvojni preboj. Evropa že danes zaostaja za Ameriko in Kitajsko, ko gre za tehnološki razvoj, mi pa zaostajamo še za Evropo. Tako smo v dvojnem zaostanku, ki ga s takšnim pomanjkanjem idej, poguma in operativne sposobnosti ne bo mogoče preseči. Če pa se že sprejemajo kakšni ukrepi, gredo običajno v napačno smer. Peljejo nas daleč stran od evropske in uspešne Slovenije, ki si jo mladi tako zelo želimo.
Na začetku mandata sem imel mnogo večja pričakovanja predvsem od predsednika vlade. Želel sem mu veliko uspeha, saj bi bilo to nekaj dobrega za celotno državo in vse nas. A najprej me je razočarala njegova izjemno šibka ministrska ekipa, kmalu pa se je izkazalo, da tej državi bolj kot Robert Golob vlada Levica. Na začetku mandata smo bili ena redkih evropskih držav z vlado, ki vključuje radikalno levico, danes pa smo edina evropska država z vlado, ki jo takšni radikalci de facto tudi vodijo.
Na začetku mandata smo bili ena redkih evropskih držav z vlado, ki vključuje radikalno levico, danes pa smo edina evropska država z vlado, ki jo takšni radikalci de facto tudi vodijo.
Omenjate, da Evropa zaostaja za ZDA in Kitajsko – zakaj ima Evropa tako togo ureditev, ki zavira razvoj in prek različnih birokratskih ovir onemogoča prihod novih tehnologij? Zakaj smo Evropejci tako zategnjeni?
Mislim, da je Slovenija še nekoliko bolj zadrta kot preostala Evropa. Smo država majhnih in velikih monopolov, pa naj gre za energetska podjetja, taksiste ali nekatere medije. V prejšnji vladi smo se proti takšnim monopolom vsaj poskušali boriti, zdaj pa nam vladajo. Njihov glavni interes je status quo ne glede na ceno, ki jo zato plačujemo državljani v obliki izgubljene prihodnosti naslednjih generacij.
Evropa ni en sam trg, ampak je v številnih pogledih še vedno skupek 27 tržišč, med katerimi so številne jezikovne in druge razlike. To je še posebej očitno na digitalnem področju, kjer se mlada zagonska podjetja izjemno težko širijo po Evropi, saj si ne morejo privoščiti armade odvetnikov, prevajalcev in drugih svetovalcev. Skupna evropska pravila igre so seveda nujno potrebna, upreti pa se moramo nepotrebni birokraciji, ki duši naš razvoj.
V ZDA imaš 300 milijonski trg z enotnimi pravili, enim jezikom in kulturo, ki je bistveno bolj naklonjeno podjetništvu in inovacijam. Pri nas je poleg že omenjene regulatorne džungle problem tudi pomanjkanje investicij. Za dobre ideje je mnogo težje dobiti financiranje kot v ZDA. Mnoga obetavna podjetja se zato selijo čez lužo, kjer jih sprejmejo odprtih rok.
Tretji razlog pa je v odnosu do tveganja. Pri nas je še vedno prisoten velik strah pred neuspehom. Poslovni neuspeh je v Sloveniji in Evropi stigma, ki te zaznamuje za vse življenje, v Ameriki pa je to zgolj epizoda, ki jo lahko že kmalu presežeš. Američani razumejo, da pot do uspeha skoraj vedno pelje preko neuspehov. Zato tudi raje tvegajo, kar se velikokrat bogato obrestuje.
Imamo pa v Evropi tudi majhne in agilne države, ki so zmagovalci 21. stoletja. Estonija je znana kot najbolj digitalizirana država, Švedska je dala svetu izjemna tehnološka podjetja, kot je Spotify. Tudi Češka in Poljska izjemno napredujeta, prva nas je po BDP na prebivalca tudi že prehitela. Poseben primer je Ukrajina, ki ji je v času vojne uspelo bolje digitalizirati državo kot večini držav tekom desetletij miru.
Prav z Ukrajinci in Estonci pravkar vzpostavljamo mednarodno organizacijo Digitality s sedežem v Bruslju, ki bo pomagala pri razvoju in vpeljevanju najnaprednejših rešitev na področju e-uprave. Med drugim bomo pomagali državam v razvoju, da prevzamejo tehnološke rešitve iz Estonije in drugih digitalno naprednih držav.
Tudi Slovenija ima marsikaj za pokazati, še posebej na področju umetne inteligence, a nas drugi prehitevajo po levi in desni.
Očitno je bil res glavni cilj moje naslednice in te vlade nasploh, da se poruši vse, kar je bilo prej narejenega. Ko jim je to uspelo, pa je zazevala velika praznina, ki je čedalje bolj zgovorna. Sedaj najbrž tudi sami spoznavajo, da je graditi mnogo težje kot rušiti.
Pod prejšnjo vlado smo zagnali cel kup programov s strateškimi partnerji, kot so Google, NVIDIA, Izrael in Finska. Sprejeli smo tudi že vse potrebno za odprtje razvojno-gospodarskega predstavništva v Silicijevi dolini, ki bi podpiralo naša tehnološka podjetja, inovacije in talente. Od vsega tega žal ni ostalo nič. Z odprtjem takšne tehnološke ambasade pa nas bo v kratkem prehitela tudi Romunija.
Očitno je bil res glavni cilj moje naslednice in te vlade nasploh, da se poruši vse, kar je bilo prej narejenega. Ko jim je to uspelo, pa je zazevala velika praznina, ki je čedalje bolj zgovorna. Sedaj najbrž tudi sami spoznavajo, da je graditi mnogo težje kot rušiti. Slovenija zato stopica na mestu ali pa celo polzi nazaj.
Bi Slovenija sploh lahko bila konkurenčna, če bi odprla ambasado v Silicijevi dolini, z našim sistemom davkov, birokracije?
Z davčnim sistemom, kot ga imamo po novem, ne bomo pridobili nikogar, niti če reklamiramo Slovenijo na svetovnem nogometnem prvenstvu. Mi smo izpeljali davčno reformo, ki je razbremenila plače za vse, tudi in predvsem za tiste, ki ustvarjajo večjo dodano vrednost in so še posebej mobilni. Na področju digitalnih tehnologij se za talente bori ves svet, zato smo naredili kar nekaj korakov v izboljšanju davčnih pogojev in zmanjšanju birokracije.
Pomemben premik smo dosegli tudi pri spodbujanju solastništva zaposlenih z razumnejšo davčno obravnavo delniških opcij, kar je ključno za zagonska podjetja. Večine teh pridobitev danes ni več, tako da nas čaka v naslednih letih ogromno dela. Da bi pritegnili čim več slovenskih talentov nazaj v domovino, smo načrtovali tudi uvedbo posebne pisarne, ki bi jim nudila karierno, pravno in birokratsko podporo pri tem prehodu.
Slovenija lahko ponudi ogromno, od neokrnjene narave, lepih mest, dobrega šolstva in varnosti. A potrebujemo reforme in ambicijo, da želimo postati ena najuspešnejših držav v Evropi. Sicer pa se bomo sčasoma prelevili v muzej na prostem, mladi pa bodo še naprej odhajali.
"
V drugem delu intervjuja smo se pogovarjali o različnih vidikih digitalne preobrazbe in njeni praktični izvedbi v Sloveniji, pa tudi o tem, kako v Slovenijo privabiti tiste, ki so v tujini študirali ali našli delo. Preberite tudi, kako mednarodni par praznuje veliko noč.
”
V drugem delu intervjuja smo se pogovarjali o različnih vidikih digitalne preobrazbe in njeni praktični izvedbi v Sloveniji, pa tudi o tem, kako v Slovenijo privabiti tiste, ki so v tujini študirali ali našli delo. Preberite tudi, kako mednarodni par praznuje veliko noč.
”
Zadnje objave
Do Kosijevega doma na Vogarju
14. 9. 2024 ob 9:00
Nomen est omen (Ime je znamenje, pomen)
14. 9. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Slabo vreme odneslo prireditev Kravji bal v nedeljo v Ukancu pri Bohinjskem jezeru
13. 9. 2024 ob 19:08
Romska družina Strojan – spodletel družbeni eksperiment
13. 9. 2024 ob 17:10
Zakaj ne moremo primerjati projektov TEŠ6 in JEK2?
13. 9. 2024 ob 12:30
»Tomaž Vesel je bil k odstopu prisiljen«
13. 9. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Preberite: nova - 165. številka Domovine
11. 9. 2024 ob 6:10
Domovina 165: Vlada romsko problematiko zgolj opazuje
11. 9. 2024 ob 6:00
Marš proti ruski vojski (11. del)
9. 9. 2024 ob 18:45
Prihajajoči dogodki
SEP
14
SEP
14
SEP
15
Odmev poletja, koncert Vokalne skupine Karina z gosti
18:00 - 20:00
SEP
15
Koncert iz sklopa "Večeri v atriju": PRIFARSKI MUZIKANTI
19:00 - 21:00
SEP
18
Delavnica izdelovanja terarijev
18:00 - 19:30
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Vroča polemika po Magnificovem koncertu
5. 9. 2024 ob 16:20
V katerih letih se najbolj postaramo?
30. 8. 2024 ob 21:15
21 komentarjev
A. Novak
Zaradi fanatičnih antikovidnih ukrepov je prejšnja vlada izgubila volitve, Mark Boris Andrijanič pa ne vidi večjih napak?
Andrej Muren
Slovenci smo neresen, nedržavotvoren narod. Od tod vse težave, ki jih imamo v politiki. Žal pa politika še kako vpliva na gospodarsko uspešnost in zato tudi tukaj zaostajamo.
korosec.france
Odlična odskočna deska za Programe in projekte Desnih in Levih - fenomenalno, povedano veliko, zelo veliko za vsakega, ki želi in hoče....
2. republika Slovenija.
Kaj pa vem
Najbolj žalostno pri vsem skupaj je, da je odličnega ministra in dobrega človeka, zamenjala neka duh od kokoši.
VODA
mark, občutek te ne vara
Kaj pa vem
V oddaji kdo vam laže kar naprej poudarjajo, kako je Janševa vlada pomagala ljudem. Res so s tem rešili gospodarstvo, vendar so se ljudje že takrat zavedali, da to ne bo zastonj.To se zdaj kaže z veliko inflacijo, ki pa je zaradi nesposobne vlade še višja kot bi bilo treba. Desne stranke so podcenile zaskrbljenost ljudi. Zdaj je naloga vseh desno in sredinsko usmerjenih politikov, da na svojo stran pridobijo volivce ki razmišljajo desno, volijo pa levo. Slovenci imamo radi družino, radi imamo dom in svoje hiše, radi obdelujemo vrtičke, radi hodimo na dopust na Hrvaško, priznavamo dva spola, ne maramo LGBT..., radi pa se spominjamo rdečih rutic, modrih kapic in čokoladice, ki je nekako sodila zraven in je bila v tistih časih za otroka velika dragocenost. Tega sentimenta naj liderji nikar ne spregledajo.
Stajerska2021
Kako prikladno, vse kar je narobe sedaj in brezglava delitev denarja - obtožiti desno vlado!
Teodor
Hočeš reči, da zaradi rutic Slovenci volijo idiotsko? Ne bi rekel, prej zaradi registra sodelavcev udbe.
Peter Klepec
re:...radi pa se spominjamo rdečih rutic, modrih kapic in čokoladice.. V tem je srz problema. Namrec, da vam nekaj deset tisoc umorjenih zemljakov lezi vsepovsod v grapah, Slovenci bi se pa topili od nostalgije po "ruticah". Srz problema je, da sicer niste krivi, ste pa odgovorni. Tako kot danasnji Nemci niso krivi za Auschwitz, so pa odgovorni. Samo Nemci to vedo, Slovenci pa ne. In kar je se huje, da Nemci vejo, da Slovenci ne vejo. Sicer nihce ne bo rekel v obraz, ampak imajo vas za, no ja, ne bom rekel naglas.
Kaj pa vem
Tudi zaradi rutic, predvsem pa tiste čokoladice desno razmišljajoči volivci volijo levo, mladostnih spominov se ne sme podcenjevati. Mnogi starši otrokom niso upali povedati zakaj so tako revni, bi jim oblast vzela še tisto malo, kar so imeli.
Kaj pa vem
Jaz vem za vse te pomorjene, poznam pa ljudi, ki preprosto ne verjamejo. Meni se nič ne kolca po socialističnih časih, poznam pa ljudi, s katerimi se lahko pogovarjam o vsem, samo o teh temnih zgodbah ne. Tako zelo so prepričani v resničnost zgodbic, ki so jih slišali v šoli, da jih ne prepriča nič. Se lahko vživite v tistega malega otroka, ki je morda prvič v življenju izkusil nekaj, kar se mu je zdelo lepo. Mame, ki so ostale same s kopico otrok so storile vse, da so jih preživele, tudi kakšno nemoralno dejanje. Za rutice bi morala pisati v tretji osebi, ker sama tega nimam v spominu kot nekaj zelo lepega, so mi pač doma znali na nek način povedati. Verjemite pa mi, da so se v mnogih družinah resnične zgodbe izgubile.
Kraševka
DOBRO POKAZANA RESNICA.
helena_3
Odg. Kajpavem: Za sedanjo inflacijo ne more biti kriva Janševa vlada. V času njegove vlade se je gospodarska dejavnost krepila, ker je bil denar pravilno plasiran. Slovenija je dobila nekaj kreditov celo po negativni obrestni meri, uživala je zaupanje kapitalskega trga. Imeli smo nižjo inflacijo kot države EU. SA prihodom nove, socialistične vlade, pa se je to spremenilo. Še tistega denarja, ki nam je na razpolago v EU skladih za okrevanje (izpogajal JJ) ne znajo počrpati. Zapravljati za traparije in financirati razne rdeče aktiviste pa znajo. Tudi razdreti vse ukrepe, ki jih je Janševa vlada sprejela v dobro gospodarske dejavnosti. Ker so bili baje škodljivi. Niso pa znali povedati, zakaj so škodljivi - da bi sami pogruntali kaj boljšega, kar bi dalo rezultate, je pa sploh misija nemogoče. Evo, posledica zapravljanja na eni strani in podjetniška negotovost na drugi fura današnjo inflacijo. Ki je tokrat višja kot v večini držav EU. Kar se pa nostalgije po tistih modrih titovkah in rdečih ruticah tiče, sem pa jaz to že zdavnaj pozabila. Ni se me nič dotaknilo, ni vredno spomina. Raje se spominjam bele oblekice, novih čeveljčkov in venčka na glavi, ko sem šla k 1. sv. obhajilu. Takrat smo doma praznovali, dobila sem torto od tete, ki je bila slaščičarka.
Kaj pa vem
Hotela sem povedati, na kaj naj pazijo desni politiki, vas in mene se rdeče rutice niso dotaknile, so se pa mnogih. Bomo kaj dosegli z zmerjanjem, da so butasti? Ne vemo, kaj nosijo v srcu drugi ljudje! Vidite, vi ste imeli teto slaščičarko in se vam je prvo sv. obhajilo še bolj vtisnilo v spomin kot bi se sicer. Skušam dopovedati ljudem, da smo Slovenci v resnici mnogo bolj konservativni kot se to kaže preko dominantnih medijev. Gibljem se v krogu ljudi, kjer imamo za večino stvari zelo podobna stališča, toda ko tem ljudem omeniš Janšo, je enako kot bi biku pokazal rdečo cunjo, izgubijo ves razum. Teh ljudi voditelji desnih strank ne bi smeli zanemarjat. Že odziv na moj prvi zapis kaže, da sem tudi jaz narobe razumljena. Ne krivim Janše za inflacijo, da pa so bile skrbi navadnih ljudi spregledane je pa dejstvo. Tudi zaradi tega je dobil Golob tako visoko podporo. Slovenci dobro vemo da nobena stvar ni zastonj. Hočem reči, neprestano ponavljanje, koliko raznih dodatkov so dobili, kako so bolje živeli v materialnem smislu, je v ljudeh vzbujalo le strah, kako bo, ko bo prišel račun. Žal smo si tudi zaradi napak desnice izvolili katastrofalno vlado.
A. Novak
PREDVSEM zaradi napak desnice smo si izvolili katastrofalno vlado. Zato taka desnica nosi težko odgovornost za sedanje stanje.
Johan
No, zakaj ne rečeš naglas. Imajo vas za - bebce. Veš pa kdo bebce proizvaja.
AlojzZ
Gospod Adrijanič,
jaz imam pa ta občutek STALNO.
Kraševka
Gospod Adrijanič je dejansko na kratko oipisal sedanjo vlado; "To ni vlada, ampak RESNIČNOSTNI ŠOV radikalcev".
Tako sem razmišljala tudi jaz sinoči, ko je v TARČI (neizvoljeni) Jenul sebe postavljal nad vlado.
To je bilo ponižujoče za oba ZDRAVNIKA, tako za Erika Breclja, kot za ministra Loredana, ki sta zgledala, kot "dninarja" pri gospodarju Jenulu.
viktorh
Prepričan sem, da ga občutek ne vara. Res je tako. Žal!
Realist
Ko bo padel režim v Kremlju bo padla globoka država v Sloveniji, kremeljski satelit.
MEFISTO
"Mark Boris Andrijanič: Včasih imam občutek, da v Sloveniji nimamo vlade, ampak resničnostni šov radikalcev, koristolovcev in diletantov."
Občutek ga na vara z edino razliko, da je pri večini nas ta občutek prerasel že v realno doživljanje dejanskega stanja z vsemi negativnimi posledicami.
Zagotavljam vam, da ob zaključku predčasnega ali, Bog nas varuj, rednega mandata te vlade in vladajoče koalicije kamen ne bo ostal na kamnu.
In ka taki svojati nepremišljeno vleče Novo Slovenijo, za katero bi vsaj po imenu smeli pričakovati, da izpolnjuje deset božjih zpovedi in se ogiba sedmim glavnim grehom.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.