Mala Slovenija na velikih maketah

Slovenija v malem je muzej, v katerem se obiskovalec skozi makete lahko sprehodi čez našo domovino in njeno zgodovino. Mejniki Slovenije, ki so poustvarjeni v dioramah, ponujajo spoznavanje zgodovine na interaktiven način ter ljudem omogočajo, da se lažje vživijo v zgodovinske trenutke.

Z iskanjem informacij ter spoznavanjem določenih zgodovinskih trenutkov, ki so upodobljeni v dioramah, otroci razvijajo prostorsko predstavo in željo po raziskovanju zgodovine, sodelovanju ter iznajdljivosti, hkrati pa se izostri tudi njihova pozornost do podrobnosti.

Ladja Rex – tehnološki in simbolni presežek

Včeraj je muzej obeležil prvo leto delovanja in predstavil tudi novo pridobitev, samogradnjo makete ladje Rex, ene najbolj prepoznavnih evropskih čezoceank 20. stoletja. Ta plavajoča razstava znanja, industrije in prestiža ni bila le ladja, temveč svetovni tehnološki in simbolni presežek, saj je bila med najhitrejšimi in največjimi čezoceankami svojega časa ter dobitnica prestižnega modrega traku Atlantika.

Zgrajena je bila za Italijo, vendar je njena zgodba tesno povezana z našim prostorom, saj je imela matično luko v Genovi, kasneje pa so jo zaradi strahu pred zavezniškimi napadi umaknili v Trst, kjer je bila zasidrana do septembra leta 1944. Ko so jo z vlačilci odvlekli do obale med Koprom in Izolo, je v zavezniškem letalskem napadu doživela svoj tragični konec, zato je ladja še danes opomnik, da je Jadran naše okno v svet in prostor povezav, pretoka ljudi ter idej.

Maketa, ki je sestavljena iz 8.330 delov, je dolga 189 centimetrov in široka 24,5 centimetra, zgodbo ladje približa na način, ki ga lahko beremo z očmi. V podrobnostih trupa, palube in razmerjih najdemo tehnično kompleksnost in natančnost, hkrati pa ustvarja most med modelarstvom in zgodovino. Avtor makete je 69-letni Miran Bolha, ki se že 30 let ukvarja z modeliranjem.

»Že v otroških letih sem se zanimal predvsem za ladje, z bratom sva veliko sestavljala plastične makete vojnih ladij, k izdelovanju večjih maket pa so me spodbudile tudi knjige o pomorskem vojskovanju v drugi svetovni vojni, ki jih je brat prinašal domov,« nam je zaupal Miran Bolha. Poglabljanje v knjige in učenje pomorske zgodovine sta ga še dodatno navdušila nad vojnimi ladjami, saj mu je že opazovanje fotografij zbudilo željo, da bi nekoč lahko izdeloval njihove makete.

Izdelava potekala tri leta in pol

Čez desetletje, ko je odrastel, je v neki nemški reviji zasledil, da se prodajajo načrti, in tako je prišel do načrtov za ladjo, ki si jo je želel izdelati. Takrat je kot samouk ustvaril svojo prvo maketo. Do danes jih je ustvaril že sedem; vse so približno enake velikosti, ladja Rex pa je bila peta po vrsti.

Za ustvarjanje je imel dva razloga. Prvi je bila žalostna usoda ladje, drugi pa, ker je želel maketo posvetiti svoji ženi. Že prej je namreč na hčerino željo izdelal ladjo Titanik, sinu pa kasneje nemško vojno ladjo Bismarck.

Izdelava je potekala tri leta in pol, vanjo pa je bilo vloženih 1.830 ur dela ter 150 ur za pripravo izdelave skic in raznih podrobnosti s potrebnimi merami. Preden se je upokojil, je za take makete porabil približno pet let.

»Nikoli mi ni žal časa, ki ga vlagam v svoj konjiček«

Na podlagi načrtov se je najprej lotil izdelave trupa, ki je bil narejen iz mediapan plošč, tako da je izrezal dvanajst plasti po linijah trupa in jih zlepil skupaj, kar je povzročilo stopničasto strukturo, potem pa je z brušenjem lahko dosegel popolno obliko ladje. Brušenje je zaradi prahu potekalo v delavnici, preostale manjše delčke pa izdeluje kar v stanovanju.

Pri Rexu je celotno nadgradnjo izdelal ločeno, v zadnji fazi pa jo je prilepil na trup. Maketa je samogradnja: vsi deli so ročno izdelani, kupljeni so bili le ladijski vijaki, sidra ter kovice v oknih na trupu. Uporabljal je polistiren plastiko, ki je sestavljena iz različnih debelin, plastične profile, plastične cevke, medeninaste žice, paluba pa je zlepljena iz lesnih letvic.

Za izdelovanje je pomembno, da se material, s katerim ustvarja, dobro obdeluje in se ga lahko tudi lepi. Skrbelo ga je, da se celotna nadgradnja ne bo lepo posedla na trup, saj ni smelo biti nobene razlike – ni se smelo videti spoja.

»Nikoli mi ni žal časa, ki ga vlagam v svoj konjiček izdelovanja ladij. Prav tako se zavedam, da to vpliva na moje motorične spretnosti v rokah in kognitivne funkcije, ki jih v zrelejšem obdobju človek še kako potrebuje,« je bil iskren Miran Bolha.

Približati zgodovino in spodbuditi ustvarjalnost

»Osnovna ideja muzeja je, kako mladim in tudi nekoliko starejšim skozi opazovanje maket približati zgodovino, na drugi strani pa nudi spodbujanje kreativnih in tehničnih hobijev. Tukaj lahko pokažemo, kaj vse se lahko izdela z maketami in na drugi strani spodbudimo, da bi kdo tudi sam začel ustvarjati,« pove vodja programov Bine Logar.

Tematski del je izbral Igor Grabnar, ki je avtor večine maket, v katerih je prikazana zgodovina od mamuta in vse do slovenske osamosvojitve. »Skozi diorame, ki so pravzaprav skupek maket v enakem merilu in prikazujejo neki dogodek, smo želeli prikazati ključne mejnike slovenske zgodovine,« doda.

Želeli so se približati tudi šolskem kurikulumu, da bi z maketami lahko povezali čim več predmetov, vse od zgodovine, slovenščine in tudi do biologije. Na področju slovenščine je predstavljena maketa, ki v treh fazah prikazuje našega največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna.

Najprej lahko prepoznamo mladega Franceta, ko v Vrbo pride ponj njegov stric, nato snubi Primičevo Julijo, na koncu pa vidimo njegov pogreb. »Osnovni namen je, da otroke povabimo, naj svoje telefone zamenjajo za povečevalna stekla in skozi opazovanje razširjajo svoja obzorja, rešujejo določene križanke in se s tem učijo slovenske zgodovine,« poudari Bine Logar.

Pot in uživanje v ustvarjanju

Vlak, ki povezuje dioramo s prikazom rimske Emone, potuje pod Triglavom, kjer je predstavljen Jakob Aljaž, in upodablja, kako so mu z železnico pripeljali dele Aljaževega stolpa, nato se zapelje čez solkanski most, skozi obdobje prve ter druge svetovne vojne in poveže zanimiv prizor iz reklame Slovenija, moja dežela iz obdobja, ko se je Slovenija želela vzpostaviti kot turistična destinacija. Na koncu je prikazana tudi vojna za samostojno Slovenijo.

Ena izmed zanimivih dioram je dan, ko smo postali država, ko smo dvignili zastavo, kar je prikazano s 1.248 figurami. Vsaka od njih predstavlja 1.000 prebivalcev, ki so se tistega leta na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo.

V muzeju poskrbijo, da imajo otroci možnost, da se naučijo izdelovanja maket, pri čemer je pomemben pravilen pristop, saj se učijo po metodi »back to basics«, po kateri se prilagodi stare hobije novim generacijam otrok. Najpomembnejši ni končni rezultat, pač pa pot in uživanje v ustvarjanju.

Nazadnje so otroci sestavljali maketo potniškega letala boeing 747 med letom, hkrati pa se učili oznak in barv na letalih. Maketa je le orodje, ki zaposli otroške roke, zraven pa se na ta način izobražujejo in učijo novih veščin. Seveda pa ljubezen do modeliranja ni rezervirana le za otroške roke.