Levica vpoklicala vse sile, da bi na oblast prišla vsaj preko ulice (foto in video)

Premik od Prešernovega trga na križišče ob Tivoliju, foto: Peter Merše
POSLUŠAJ ČLANEK
Lepo vreme, sproščeni omejevalni ukrepi proti epidemiji, nekatera nepopularna dejanja vlade in predvsem popolna mobilizacija levice je danes v Ljubljano pripeljala dobrih 10.000 protestnikov, ki so po uvodnih nagovorih na Prešernovem trgu v znak protesta zaprli enega najbolj prometnih križišč v Ljubljani, ker je policija zaprla Trg republike.

Protest je doslej potekal brez večjih izgredov, če izvzamemo prometni kolaps, ki je nastal zaradi samovoljnega zaprtja križišča med Gosposvetsko, Tivolsko in Celovško cesto. Sporočilo protesta pa je bilo jasno: kadar ni na oblasti levica, je treba z ulico ali predčasnimi volitvami zagotoviti, da se razmere znova povrnejo v »normalno stanje«. Pri vsem skupaj je najbolj ironičen prav protest sindikalnih central, ki so protestirale, ker je vlada z davčno reformo, mimo njihovega blagoslova, predvidela višje neto plače za vse slovenske delavce.

Levica na protest vpoklicala vse, ki jih je lahko


Na današnji protest, ki sicer ni bil prijavljen, je leva politična scena vpoklicala vse enote, ki so ji bile na razpolago. Na njem so poleg rednih petkovih kolesarskih protestnikov sodelovale tudi vse stranke leve opozicije, posebej vidno Levica, pa sindikati, gibanja, ki so združena v podporo referendumu o vodah, določene kulturniške organizacije, mladinska aktivistična gibanja, študentska gibanja ter nekateri vidni glasbeniki z leve politične scene.

Protestniki so se sprva zbrali na Prešernovem trgu, kjer je nekaj tisoč glavo množico nagovoril Jaša Jenull, ki je bil več kot očitno tudi neformalni vodja današnjega protesta. Po nekaj pesmih, nagovorih in poeziji v obliki litanij, pa se je zbrana množica preselila na križišče med Celovško, Gosposvetsko, Bleiweisovo in Tivolsko ulico. Ker gre za eno najbolj prometnih križišč, je kmalu nastal prometni kaos, Jaša Jenull pa je policiji ukazoval, naj ceste zapre. Protest z nagovori in glasbenimi vložki se je nato nadaljeval pred kopališčem Ilirija, kjer so zbrane nagovorili tudi drugi voditelji protestov.

Znova svarila pred strahovlado, represijo, diktaturo in fašizmom, a tudi pozivi k uvedbi socializma


Osrednje sporočilo protesta je bilo, da si želijo predčasnih volitev, od vlade pa pričakujejo, da odstopi in se umakne. Svarili so pred strahovlado, represijo, diktaturo in fašizmom. Slišati je bilo tudi pozive k neposredni demokraciji in uvedbi socializma. Nekateri govorniki so dokaj neposrečeno sicer skušali vleči tudi vzporednice s časom pred 30 leti.

Množico so nagovorili tudi voditelji sindikalnih central, ki so izražali nasprotovanje predvsem predlagani uvedbi socialne kapice in davčni reformi. Slednja predvidva dvig splošne davčne olajšave, ki bo največ koristi prinesel prav skupinam, ki jih sindikalisti zastopajo. Čeprav nam je Jakob Počivalšek (Pergam) ob začetku protesta zagotovil, da so na protestu zgolj zaradi nespoštovanja socialnega dialoga in predlaganih reform, je bilo iz govorov preostalih sindikalistov (Branimir Štrukelj, Evelin Vesenjak) jasno, da prinašajo tudi izrazito protivladno sporočilo.

Protest je spremljalo preko 100 policistov, ki so bili pripravljeni na varovanje dogajanja. Med govorniki je bilo slišati obilo pritoževanja nad represijo, ki naj bi jo izvajala policija, nastopile so celo domnevne žrtve le-te.

Večina protestnikov brez medosebne razdalje in zaščitnih mask


V strahu pred »policijsko represijo« pa je svoje opazovalce na ulico poslala tudi Pravna mreža za varstvo demokracije pod vodstvom Amnesty international. Do pisanja tega prispevka je bil edini očitek opazovalcev, da so policisti popisali le študente s protestnimi transparenti, in ne vseh, ki so bili prisotni pri tem »incidentu«.

Spremljanje protestov so utemeljili s sporočilom: »Potreba po monitoringu protestov se je dokončno potrdila na zadnjih protestih, 21. maja, ko je policija po oceni udeležencev uporabila prekomerna prisilna sredstva in protestnike obravnavala selektivno

Še enkrat znova pa se je pokazalo, da na tovrstnih, še posebej neprijavljenih protestih ni mogoče zagotoviti upoštevanja varnostnih ukrepov. Večina protestnikov tako ni držala varnostne razdalje, veliko izmed njih tudi ni nosilo zaščitni mask.

Katedrala svobode medtem z alternativo pouličnemu radikalizmu


Na Slovenski matici se je medtem srečala skupina Katedrala svobode, ki je po besedah organizatorjev organizirala poglobljen pogovor o našem aktualnem pouličnem radikalizmu. "Gre za dogodek/posvet, ki naj bi predstavljal alternativo kričanju in razgrajanju, ki se je pojavilo v letih 2007 (peticija 571), 2012 (“vstaje”) in 2020 oz. 2021 (protestna pisma, deklaracije, petkovi kolesarski protesti). Torej za intelektualni odgovor nestrpnosti strank in skupin, ki so (začasno) ostale brez komandnih položajev", so navedli organizatorji.

Dogodek poteka v organizaciji Katedrale svobode in Zbora za republiko in so se ga med drugim udeležili Peter Jambrek, Alenka Puhar, Dimitrij Rupel, nekdanji ustavni, zdaj pa vrhovni sodnik Jan Zobec in nekdanji predsednik DZ Janez Podobnik.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1398327439684739075

https://twitter.com/JozeBiscak/status/1398328973080289283



[gallery_media_slugs=screenshot_3-4.jpg,protest_vstaja_ljubljana-24.jpg,protest_vstaja_ljubljana-23.jpg,protest_vstaja_ljubljana-22.jpg,protest_vstaja_ljubljana-21.jpg,protest_vstaja_ljubljana-20.jpg,protest_vstaja_ljubljana-19.jpg,protest_vstaja_ljubljana-18.jpg,protest_vstaja_ljubljana-17.jpg,protest_vstaja_ljubljana-16.jpg,protest_vstaja_ljubljana-15.jpg,protest_vstaja_ljubljana-14.jpg,protest_vstaja_ljubljana-13.jpg,protest_vstaja_ljubljana-12.jpg,protest_vstaja_ljubljana-11.jpg,protest_vstaja_ljubljana-10.jpg,protest_vstaja_ljubljana-9.jpg,protest_vstaja_ljubljana-8.jpg,protest_vstaja_ljubljana-7.jpg,protest_vstaja_ljubljana-6.jpg,protest_vstaja_ljubljana-5.jpg,protest_vstaja_ljubljana-4.jpg,protest_vstaja_ljubljana-3.jpg,protest_vstaja_ljubljana-2.jpg,protest_vstaja_ljubljana-1.jpg]



KOMENTAR: Peter Merše
Česar niso dosegli v parlamentu, skušajo na ulici
Čeprav so protestniki poudarjali, da vlada nima večine in bi zato morali iti na predčasne volitve, je jasno, da je »večina« s tem interesom še manjša. Kljub temu, da koaliciji že v drugo ni uspelo zamenjati predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, znova je zmanjkal en glas, se zdi, da volitve vendarle še niso za vogalom. Leva politična, akademska in nevladniška scena se je tako organizirala in prek pritiska z ulice želi izsiliti, da bi si premislil še kakšen poslanec. Še pred nekaj tedni osovraženi Igor Zorčič je tako zdaj v njihovih očeh (vsaj začasno) junak. Ali pa bo to prineslo tudi poslabšanje epidemiološke situacije v državi, bomo šele videli. Današnji protest pa je pokazal še en velik problem, pred katerim si slovenska desnica že desetletja zatiska oči. Civilno družbo je v svojih rokah ohranila, v nekaterih primerih pa tudi dodatno prevzela, leva politika. Sindikati, okoljska gibanja, mladinska gibanja, kulturniške in podobne organizacije so na poziv pripravljene priti na proteste, ko se je treba boriti proti nelevi vladi, četudi gre to v resnici proti njihovim lastnim interesom. Levici tako lahko zaenkrat le čestitamo, da je uspela preko široke agende, medijev in civilne družbe aktivirati sorazmerno veliko množico, in hkrati vzpodbujamo razmislek, kako v Sloveniji omogočiti in vzpodbuditi natanek prave, od politike neodvisne civilne družbe, medijev in stanovskih združenj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike