Levica razdeljena okrog kandidatov za predsednika. Kako bodo to izkoristili na desnici?

Foto: https://servis.sta.si/fotoservis/1150092
POSLUŠAJ ČLANEK
"Danes sem tukaj, ker želim Sloveniji in svetu ponosno najaviti, da bom kandidirala za prvo predsednico Republike Slovenije," je dejala podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos, ki jo je kongres največje koalicijske stranke včeraj potrdil za kandidatko na jesenskih predsedniških volitvah.

Marta Kos še nima obljubljene podpore celotne koalicije. V opoziciji pa iskanje kandidata oz. morebitna konsolidacija še poteka. Svojo kandidaturo je sicer napovedala že dr. Nina Krajnik, s katero smo se pogovarjali pred kratkim. Iz SDS pa so danes neuradno sporočili, da bi njihovo podporo prejel dr. Anže Logar, če bi se slednji odločil za kandidaturo.

Marta Kos kot kandidatka Svobode, a brez podpore koalicije


V času vlade Janeza Drnovška je bila direktorica urada za informiranje in tiskovna predstavnica vlade, v zadnjih letih pa je bila aktivna zlasti na diplomatskem parketu. Bila je slovenska veleposlanica v Nemčiji in Švici, je tudi prejemnica visokega nemškega državnega odlikovanja. V javnosti je znana tudi kot pobudnica ter soustanoviteljica Združenja za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja Ona ve.

"Ponosna sem, da sem predstavnica tistih naprednih sil, ki so po dveh težkih letih nazadnjaštva vrnile ljudem dostojanstvo in zaupanje v prihodnost," je poudarila Kos in dodala, da za lepo prihodnost potrebujemo ljubezen in znanje. "Za boje potrebujemo oboje, za ljubezen dvojino, za znanje širino, za zmage množino. Zato bo to naša zgodba, in povem vam, prihodnosti bomo skupaj kos," je dejala predsedniška kandidatka Gibanja Svoboda.

Leta 2021 je v intervjuju za časnik Dnevnik še zatrjevala, da je politika ne zanima: "Vprašanja v tej smeri Marta Kos prekine že pred dokončanjem stavka: »Ne, ne bom kandidirala.«" Podobno pa je leta 2020 razlagala, da njen odstop z veleposlaniškega mesta povezan z razhajanjem v pogledih na zunanjo politiko. Po drugi strani je pa potrdila, da je njen odstop povezan tudi z izrednim nadzorom njenega vodenja veleposlaništva v Bernu. Tega je zaradi očitkov zaposlenih MZZ proti njej uvedel maja 2020.

"Želimo si imeti predsednika države, ki bo znal biti tudi moralni kompas, še posebej v hudih časih. Želimo si, da bi imeli takšnega predsednika, ki bo znal povedati, kaj je prav in kaj ne, ne glede na aktualno oblast. Želimo si, da je predsednik korektiv izvršne oblasti, četudi samo na moralnem in etičnem nivoju, ampak še vedno zelo pomemben," je povedal predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob.

Socialni demokrati gredo svojo pot


Vendar pa je predsednica SD Tanja Fajon poudarila, da bo SD predlagala svojega kandidata za predsedniške volitve. "Smo velika tradicionalna stranka z mrežo na terenu in z našo zgodovino. Za nas se spodobi, da imamo svojo kandidatko oziroma kandidata za predsednika republike," je dejala Fajon za časnik Večer. Dejala je, da interni postopki znotraj stranke še potekajo in da se bodo do kandidatov opredeljevali na podlagi strokovnosti, ne pa spola.

Glede morebitne predsedniške kandidature Milana Brgleza je Fajon dejala, da je slednji trenutno evropski poslanec, ki ima pred seboj še dovolj ambicij v Evropskem parlamentu. "Če se bo sam tako odločil, se bomo o tem pogovarjali, sicer pa trenutno ostaja evropski poslanec," je dejala Fajon. Brglez je sicer že izjavil, da ne namerava kandidirati na predsedniških volitvah.

Desnica tudi še neenotna


V največji opozicijski stranki SDS še ne razkrivajo svojega kandidata za jesenske predsedniške volitve. Je pa danes portal Siol.net objavil, da naj bi kandidaturo za naslednika Boruta Pahorja, ki je funkcijo opravljal dva mandata, vložil Anže Logar s podpisi državljanov. Po informacijah iz SDS je izvršilni odbor stranke že odločil, da bo kandidaturo Logarja, če se ta odloči zanjo, podprl.

Koga bodo podprli v NSi, še ni znano. Največkrat se omenja evropsko poslanko Ljudmilo Novak, vendar pa se ta še ni izjasnila glede tega, ali se bo podala v predsedniško tekmo. Stranka naj bi imela glede tega neuradno sicer nekaj pomislekov in je kandidatura odvisna predvsem od volje Ljudmile Novak same.

Včeraj je sicer predsedniško kandidaturo napovedala tudi filozofinja in psihoanalitičarka Nina Krajnik, ki jo je h kandidaturi nagovoril nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek.

KOMENTAR: Uredništvo
Boj za Kučanovo senco
Pri napovedih kandidature, kjer bi se morali pogovarjati o prihodnosti in ne spet samo o preteklosti, smo na žalost do sedaj videli bolj malo tega. Kaj nam pove o Sloveniji in njenemu dihanju s polnimi demokratični pljuči, če je medijsko eno od najbolj zanimivih vprašanj, zakaj je nekoga podprl nekdanji predsednik Milan Kučan. Slednji je pred dnevi dejal, da glede kandidature Kos nima pomislekov, zdi pa se mu sistemsko nesprejemljivo, da bi bili na treh ključnih položajih v državi, torej na funkcijah predsednika države, predsednika vlade in predsednika državnega zbora trije vodilni ljudje iz vrst iste stranke. V odgovor je premier (moral) to komentirati z besedami: "Ti pomisleki o tem, kaj je prav in kaj ne, so iz trte izviti. Škoda, da jih je izrekel bivši predsednik države, ki je prav tako bil predsednik zveze komunistov, preden je kandidiral. Meni je to škoda, ker imam spoštovanje do gospoda Kučana, včasih pa tudi on kakšnega kozla ustreli." Spori na levi, navidezni ali ne, so priložnost, da se desna sredina in vsi, ki se strinjajo ravno z Milanom Kučanom glede popolne oblasti znotraj ene stranke, so priložnost za konsolidacijo za drugega in drugačnega kandidata. Upajmo, da to dočakamo. Kajti takšne sreče, kot smo jo imeli s Pahorjem in njegovo osebnostno rastjo med presednikovanjem, je pri izbiri Kos - Musar zelo verjetno ne bomo imeli.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike