Leto po ukinitvi dneva spomina na žrtve komunizma vlada še vedno ignorira
Leto je okrog in kljub lanski škandalozni ukinitvi obeležitve spomina na žrtve komunističnega totalitarnega režima se v četrtek, 16. 5. 2024, na predvečer ukinjenega spominskega dne, na Trgu republike obeta velika slovesnost. Še posebej svojci žrtev, ki so lani od vlade prav med slovesnostjo prejeli pljunek v obraz, se ne nameravajo odpovedati dostojnemu spominu na ljubljene. Pri tem jih bo pospremila velika množica, na začetku pa bodo po vsej Sloveniji zazvonili tudi zvonovi.
Spomnimo se. Pred 82 leti, 17. maja 1942, so partizani 1. Šercerjevega bataljona v soteski Iška ubili 53 ljudi, večinoma pripadnikov slovenske romske skupnosti, med njimi 24 otrok. To je bil prvi komunistični množični umor civilistov v Sloveniji. Datum zločina je, na predlog dr. Jožeta Možine, ob koncu mandata prejšnje vlade leta 2022 postal uradni dan spomina na vse množične in ostale žrtve. Nova vlada ga je lani prav med potekom slovesnosti ukinila, kot razlog pa v grobem navedla, da ga je uvedla prejšnja vlada oz. da ga je slednja uvedla nepravilno, brez »strokovne in javne razprave«.
Velik korak: Bruselj končno slišal za unikatni slovenski problem
Dejanje, ki ga mnogi vidijo kot sramotno za Slovenijo, pa je bila v zadnjem letu dni kljub poskusu zatrtja ena najpomembnejših tem na Slovenskem. Končno je bila po letih truda v kulturo in mentaliteto vpeta nostalgija po komunizmu deležna pozornosti tudi v Bruslju. Pozornost nanjo je v obliki peticije tja ponesla skupina zgodovinarjev z dr. Mitjem Ferencem na čelu.
Odbor za peticije Evropskega parlamenta je peticijo, katere pobudnica je bila evropska poslanka Romana Tomc (ELS/SDS), sprejel decembra lani. Med lanskimi peticijami je bila ta ena najbolj množično podpisanih. V njej je bil v prvi vrsti poziv vladi, da ukinjen dan spomina vrne. Odbor je peticijo potrdil soglasno, vključno s člani levih strank, ter jo poslal tako Evropskemu parlamentu kot tudi slovenski vladi.
Vlada se na peticijo kljub ohlapnim obljubam ni odzvala.
Slednja se nanjo kljub nekaterim ohlapnim obljubam in znakom ni niti odzvala, glede ukinitve pa smo slišali izjave, kot je bila denimo izjava predsednika vlade dr. Roberta Goloba, da bo treba imeti večkrat 9. maj, da se ne pozabi, kaj je resnica, pa tudi, da dan spomina na žrtve komunizma razdvaja. Vlada torej po letu dni svoje odločitve ne obžaluje. Tudi slovenski evropski poslanci strank koalicije kljub enotnosti odbora za peticije vztrajajo, da gre v primeru, ko je v peticijo vključena Slovenska demokratska stranka, zgolj za »nabiranje političnih točk«, kar je bilo slišati tudi od sicer odhajajoče poslanke Nove Slovenije Ljudmile Novak.
Možina: Vlada zamuja priložnost, da prikaže dostojen obraz
Prvi predlagatelj trenutnega datuma dneva spomina in eden glavnih promotorjev peticije, ki je ob dr. Mitju Ferencu februarja tudi spregovoril v Evropskem parlamentu, je zgodovinar in novinar dr. Jože Možina. Za nas je komentiral stanje problematike leto po škandalozni ukinitvi: »Odkar je bila vlada v februarju pozvana k sprejetju peticije, je poziv v celoti prezrla. S tem je zamudila priložnost ter izgubila možnost za nekoliko pridobljen ugled, da bi vendarle v enaindvajsetem stoletju uskladila svoja stališča s civilizacijskimi normami, ki vsaj med mrtvimi ne delajo razlik med 'našimi', vrednimi človečnosti, ter 'vašimi', ki si tega ne zaslužijo. To je celo v očeh španskih socialistov sramota za Slovenijo.«
Vlada je zamudila priložnost ter izgubila možnost, da bi v enaindvajsetem stoletju uskladila svoja stališča s civilizacijskimi normami.
Po besedah Romane Bider, ki je ustanoviteljica pobude Vseposvojitev in soorganizatorka dneva spomina na žrtve komunizma, so po enem letu pričakovanja do vlade enaka kot lani – primarno zlasti to, da bi jim vlada sploh prisluhnila. V letu dni jim je uspelo najti uho pri predsednici države Nataši Pirc Musar, ki jih je za razliko od vlade enkrat le sprejela, a so bili tudi po tistem sestanku razočarani glede njenega površinskega razumevanja problematike.
Pietetna komemoracija se nadaljuje
Pietetna komemoracija tragedije, ki jo je povzročil krvavi totalitarizem, se tako nadaljuje tudi letos. Ker vlada ni predlagala novega, zanjo manj spornega datuma, ostaja datum isti, dogodek pa bo na predvečer. Začelo se bo s petminutnim zvonjenjem zvonov po vsej Sloveniji, nato bomo med programom prisluhnili varuhom spomina, dr. Ferencu ter ostalim nagovorom in glasbi. Pričakovana je velika udeležba, vključno z vidnimi predstavniki iz politike in kulture. Počasi se dogodek, ki očitno postaja tradicionalen, spreminja tudi v gibanje za človekovo dostojanstvo.
Vabljeni v četrtek, 16. maja ob 21.00, na Trg republike v Ljubljani.
Dogodek se bo začel z zvonjenjem cerkvenih zvonov po vsej Sloveniji, v spomin in v opomin na žrtve revolucije.
Spomin na pobite bodo obudili z molitvijo, z branjem njihovih imen, s prižiganjem sveč, s cvetjem z njihovih domačih travnikov, položenim pod farne križe, z umetniško besedo in glasbo.
Osrednji govornik bo dr. Mitja Ferenc, v nadaljevanju bodo spregovorili: Vlasta Doležal Rus, dr. Matija Ogrin, Alexander Jerman, dr. Helena Jaklitsch in Jože Kurinčič. Prisluhnili bodo pesniku Tonetu Kuntnerju, Pavletu Ravnohribu, Mateji Subotičanec, Jožetu Bartolju, dr. Janezu Juhantu in Romani Bider. Nastopili bodo glasbeniki: Marta Močnik, Lucas Osterc Somoza, Fran Matić in oktet Deseti brat.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

O vinski trti, vinu in Slovencih, ki ga ne znamo po pameti piti

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«

[Gledali smo]: Spokorjena ljubica

[Prejeli smo] Zadeva Trenta je vkopana v slepi ulici

Babičin zdrobov puding z jabolki

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste
Ekskluzivno za naročnike

Branje kot navada in razvada

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«
Prihajajoči dogodki
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
Video objave
Izbor urednika

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste

Pozabljeni Slovenci - Benedikt Kuripečič

Kartagina mora biti porušena

10 komentarjev
Marija68
Vlada tepta eno od osnovnih civilizacijskih norm. Odreka pravico do pokopa in spomina. Se spomnim besed Vatovca lani na predvečer praznika, ko je rekel glejte, zunaj se že zbirajo. Spomini so očitno dovoljeni le prvorazrednim.
Johan
Ne, spomini so dovoljeni vsem in vsakomur! Tistim, ki se jih spominjamo in tistim, ki se jih spominjamo.
Miha12345
Podpiral bi vrnitev dneva spomina, ampak samo če se prvo uvede Dan spomina na tistih veliko več, ali 75.000 Slovencev ki so jih pobili desni nacifašisti s pomočjo slovenskih kolaborantov, daleč največja morija Slovencev, ko so slovenski kolaborantje bili edini ki so se borili na strani etnocida nad Slovenci. K temu je treba dodati spomin na 60.000 Slovencev, med njimi na tisoče žensk in otrok, ki so jih nacifašisti s pomočjo kolaborantov spravili v koncentracijska taborišča, plus 80.000 Slovencev ki so jih desni zavezniki kolaborantov izgnali (nacrt je bil izgnati 260.000 Slovencev, pa je partizanski upor to preprečil, toda Himmler je osebno obljubil da bo nadaljeval z izgoni po končni zmagi nacistov-kolaborantov). Se pravi to je vse skupaj čez 200.000 Slovencev pobitih, izgnanih in nagnanih v koncentracijska taborišča od desnih nacifašistov-kvizlingov. Ce bi zmagali zavezniki kolaborantov, danes ne bi bilo ne Slovenije ne Slovencev
Da vidimo če bo Domovina objavila ta komentar z enostavnimi dejstvi, ali ga bo cenzurirala kot vse bolj pogosto cenzurira komentarje z gledišči ki ji niso všeč, tako dokazujoč da je Domovinino zagovarjanje svobode govora hinavščina
Andrej Muren
Golobja vlada bo žrtve komunizma ignorirala do konca svojega mandata. Sicer pa je to razumljivo, če ne bi bilo žrtev komunizma, tudi golobje vlade ne bi bilo. Vsa leva oblast se bo sesula kot hiša iz kart, ko bo enkrat splošno dojeto, zakaj so levaki toliko desetletij na oblasti.
MEFISTO
Golob očitno bere komentarje Mihca od 1 do 5, ki trdi, da so veliko večino slovenskih žrtev pobili nacifašisti. Komunistična partija je morda zgolj po pomoti kaga spravila proč.
Golob in njegovi, pametni kot so, pa so odločili, da na žrtve sovražnih sil ne bodo gojili spomina.
ales
Golob je vnuk fašista in sin komunista. Kot še mnogi podobni, od hitlerjugend Dolanca do madžarona in jugonostalgika kućana. In prijateljev Hitlerja in Stalina, dokler Hitlerju mamila niso omračila uma in je napadel svojega tovariša. In kot Stalin in Tito, dokler niso Titu zadišali nobel avti, hoteli in zahodne priležnice. Gliha vkup štriha. Vsi delomrzneži. Delovni ljudje se nimajo časa ukvarjati z "gostilniškimi" razpravami. Njihovi sadovi dela pa vedno zadišijo lenuhom, ki vedno najdejo ideologijo, da delovne pobijajo in kradejo. Danes so temu namenjene voke in brezspolne ideologije. In tako je že od Kajna in Abela.
Igor Ferluga
Lepo in prav, da se bodo po odločitvi slovenskih škofov v uvodu oglasili zvonovi vseh slovenskih cerkva. In s tem pokazali, da jih ne vodi strah in računice pred slovenskimi aktualnimi oblastniki.
Sonatine
Prav bi bilo, da bi tudi mestni odbori desnih strank in razdna civilna združenja, če tam obstajajo, tudi v drugih večjih in manjših mestih po Sloveniji organizurali dan spomina na žrtve komunizna. Vsi žal ne moremo v Ljubljano. Lahko po jim damo evrovizijski voting ljudstva tam, kher smo doma, če bi le kdo organiziral.
Ljubljana
Je cisto dovolj da je v Lju. To je ogromno delo , je pa ob 21 uri malo pozno za prihod od dalec... Boste pa v Rog prisli, ok..
Ljubljana
Ja kaj ste pa.mislil glede vlade?
Ker so ugotovili da vecje zlobe so bolj je folk zanje...
Oni sebi place visajo....folk pa kot muhe na drek, kamor jim ukazejo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.