Lahko zaostrovanje med Rusijo in Ukrajino pripelje do spopada večjih razsežnosti?

V nedeljo, 4. avgusta je na Krimu po poročanju ruske obveščevalne službe FSB skupina dvajsetih napadalcev ubila enega njihovega agenta. V ponedeljek je na meji z Ukrajino umrl še ruski vojak. 

Teden dni kasneje je Vladimir Putin napada razglasil kot teroristična, odgovornost prevalil na Ukrajino in zatrdil, da domnevni umor vojaka in agenta FSB ne bo kar tako prezrl. Obenem je EU in ZDA pozval, naj Kijevu zategneta vajeti.

Ukrajina sodelovanje pri napadu zanika.

Počasno curljanje informacij - kar štiri dni po incidentu - v ruskih medijih pa vzbuja vprašanje, zakaj oblasti niso takoj obvestile prebivalcev Krima na potencialno nevarnost oboroženih vojakov na begu, piše Politico.eu.

Napadi na Rusijo se Ukrajini ne splačajo

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je ruske obtožbe označil kot "fantazijo, ki služi kot uvod za zadnji krog vojaških groženj Ukrajini".

Logika mu rada pritrdi, saj bi bilo za Ukrajino, glede na vojaško moč Rusije, nesmiselno začeti z napadom. Še večja neumnost bi bila izzivati Rusijo, saj slednje zgolj sproži krepitev ruskih sil na Krimu in na meji z Ukrajino.

Poleg tega je Krim polotok z omejenimi in dobro zavarovanimi vstopnimi točkami. Porošenko tudi razume, da bi aktivnost ukrajinske vojske začela razjedati odnose z Zahodom, ki bi kaj hitro lahko začel razmišljati o ukinitvi sankcij proti Rusiji ter prenehal investirati v Ukrajino.

Zakaj Putinu obtožbe pridejo prav

Če torej Ukrajina nima ne ekonomskih ne strateških interesov za boj z ruskim medvedom, pa obstaja nešteto razlogov, zakaj tovrstne obtožbe pridejo prav Rusiji.

Najprej so koristne za domače ruske propagandne namene. Putina z njegovo stranko Združena Rusija septembra čakajo parlamentarne volitve, kjer bi lahko zaradi naraščajočega nezadovoljstva nad gospodarskim stanjem in padcem rublja (v zadnjih dveh letih je izgubil polovico vrednosti) imela težave pri prepričevanju volivcev.

Govorice, da so se ruske sile znašle pod napadom, bi lahko ruske volivce združilo v podpori Putinovi stranki.

Zunanja grožnja Rusiji bi lahko vplivala na ljudi, da bi lažje zategnili pas v korist krepitve ruske vojske, ki se bori v Siriji, v vzhodni Ukrajini in je prisotna v Transdnistriji, Severni Osetiji in Abhaziji.

Grožnja bi lahko bila blagodejna tudi znotraj vojske same, saj bi lahko spodbudila večjo pripravljenost za boj. Za ruskega predsednika lahko pomeni še izgovor, da okrepi ruske vojaške sile na meji z Ukrajino in tako ponovno spravi v nemir ukrajinsko prebivalstvo.

In nenazadnje Putinu koristi možnost uporabe izrazov kot sta "terorizem" in "sabotaža", za ustvarjanje vtisa pri evropski javnosti, da ima opravka z neverodostojno ukrajinsko vlado, ki si ne prizadeva za mir.

Eskalacija ne bi prišla prav nobeni strani

Do izbruha konflikta večjih razsežnosti najverjetneje ne bo prišlo.

Ukrajinska vojska je v zadnjih dveh letih postala močnejša in učinkovitejša, saj ji država namenja več proračuna, po drugi strani pa večji spopad Rusov z Ukrajinci ne bi pomenil koraka k odpravi sankcij Zahoda proti Rusiji, ki imajo velik negativni vpliv na rusko gospodarstvo.