KPK ustavila postopke proti Golobu. So mu s tem podaljšali politično življenje do konca mandata? Janša poziva na javni shod proti korupciji in klientelizmu

Vir: Twitter @vladaRS
POSLUŠAJ ČLANEK

»Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) zaradi interesa javnosti obvešča, da je morala postopek preiskave, ki jo vodi zoper predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba, zaradi interesov predkazenskega postopka začasno prekiniti, saj obravnavani osebi v tem trenutku v okviru lastnega postopka ne more zagotoviti celovitega vpogleda v spis in s tem vse procesne pravice (npr. vpogled v spis, pravica izjave o vseh očitkih). Komisija bo s postopkom nadaljevala takoj, ko bo mogoče, v tem času pa z namenom čim hitrejšega zaključka postopka po prenehanju razlogov za začasno prekinitev izvaja nujna procesna dejanja,« so danes zapisali v sporočilu za javnost na KPK.

V javnosti so se že pojavila ugibanja, da je KPK s prekinitvijo postopka zelo verjetno rešila mandat premierju Robertu Golobu. Premier bi se moral verjetno posloviti, če bi v naslednjih mesecih KPK zaključila postopek in potrdila, da je Golob izvajal politične pritiske na ministrico Tatjano Bobnar, zaposlene na ministrstvu ali policijo, ter zaključila, da je premier kršil pravila integritete.

KPK ustavila postopke

Komisija je v novembru 2023 javnost obvestila, da je zoper predsednika vlade uvedla preiskavo zaradi zaznanih sumov kršitve integritete v povezavi s prijavo o domnevnem nedovoljenem izvajanju pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in druge zaposlene na Ministrstvu za notranje zadeve. Kot je že takrat pojasnila Komisija, ima obravnavana oseba v postopku preiskave zagotovljene vse pravice v skladu s predpisi, predvsem določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) in Zakona o upravnem postopku (ZUP). V skladu s tem ima obravnavana oseba pravico do vpogleda v spis, ki ga je po pooblaščencu –  odvetniku tudi zahtevala.

Vpogled v spis opredeljuje 15. c člen ZIntPK, po katerem se pravica do vpogleda omeji ali odreče, če Komisija na podlagi mnenja pristojnega organa oceni, da bi to lahko ogrozilo interese predkazenskega, kazenskega ali drugega sodnega ali nadzornega postopka. Komisija je za mnenje zaprosila Specializirano državno tožilstvo, ki je sporočilo, da bi razkritje določene dokumentacije iz spisa škodovalo obravnavani osebi in interesom predkazenskega postopka.

Na podlagi pridobljenega mnenja in vnovičnega celovitega pregleda dokumentacije, na kateri temelji uvedba preiskave, je Komisija sprejela sklep o začasni prekinitvi postopka. Z omejitvijo vpogleda v celoten spis je namreč obravnavani osebi onemogočeno zagotavljanje vseh procesnih pravic, kar pa je bistveno za zagotavljanje zakonitosti postopka pred Komisijo. Da je zagotavljanje pravic obravnavanim osebam v postopku pred Komisijo pomembno, so v preteklosti potrdila tudi sodišča (primer: Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank iz leta 2013). Sklep o začasni prekinitvi je bil vročen tudi obravnavani osebi, ki zoper njega v zakonskem roku ni vložila upravnega spora.

Komisija se zaveda, da so pričakovanja javnosti in politike do njenega dela visoka, a čeprav je Komisija neodvisen organ, mora pri vodenju postopkov upoštevati interese postopkov, ki tečejo pred policijo in tožilstvom, saj se v njih preverjajo sumi kaznivih dejanj, za preiskovanje katerih pa Komisija ni pristojna. Zato imajo ti postopki prednost pred postopki Komisije, so še zapisali na KPK.

Politična »svoboda« za premierja Goloba

V javnosti so se takoj sprožila ugibanja o tem, da je KPK s tem dejanjem dejansko omogočila premierju Golobu politično preživetje in morda celo dokončanje mandata. Pričakovati, da bodo sodni postopki zaključeni pred naslednjimi volitvami, je namreč zelo optimistično. »Vpogled v spis je predsednik vlade zahteval prek odvetnika, katerega naloga je, da varuje njegove pravice v postopku pred Komisijo za preprečevanje korupcije. Morebitnih drugih postopkov ne moremo komentirati,« so za Delo povedali v kabinetu predsednika vlade. Med drugim nas je zanimalo, ali je vedel, da bo z zahtevo za vpogled v spis zaustavil preiskavo KPK ter ali je že opravil pogovor s policijo.

Pri tem se KPK v svoji izjavi za javnost vnaprej brani. Zapisali so: »Glede na raznovrstne špekulacije, ki so se v zvezi s tem postopkom v preteklih tednih pojavljale v javnosti, Komisija vnaprej absolutno zavrača namigovanja, da bi sama zavlačevala ali bila neaktivna v konkretnem postopku, prav tako niti v tem niti drugih postopkih na datum njene odločitve nikakor ne vplivajo volitve ali kakršnikoli drugi notranjepolitični dejavniki. Komisija bo ne glede na vse zunanje okoliščine tudi v tem postopku svoje delo še naprej, tako kot do zdaj, opravila profesionalno.«

Na omrežju X se je že odzval predsednik SDS Janez Janša in zapisal: »Pa kdo temu še verjame? Dobesedno se norčujejo iz prava, ustave, osnovnega reda, dostojanstva državljanov, normalnosti in vseh nas. Preveč je! Čas je za veliki pomladni shod PROTI ›Svobodni‹ korupciji in klientelizmu. 29. marec 2024 ob 18.00 bi bil primeren datum. #dovoljFARSE 28. in 29. 3. 1994 je na Trgu republike potekal velik protestni shod zoper spletko Depala vas. Slovenija je takrat vstala in na tem uporu je nastala hrbtenica velike stranke SDS. Letos bo minilo 30 let. Ker je letos na 29. 3. 2024 veliki petek, je lahko shod dan ali dva prej.«

Odzvala se je tudi vrsta političnih analitikov in komentatorjev. Med drugimi je Edvard Kadič zapisal: »Ekipa Golobovih upognjencev se širi in pospešeno uničuje ugled inštitucij ter pravno državo. Mateju Accettu (US) se pridružuje Robert Šumi (KPK) z opustitvijo postopkov proti Golobu (Bobnar - Lindav). Saj ni res, pa je. Kdo bo tretji?«

Opravljenih naj bi bilo tudi več policijskih razgovorov z nekaterimi (nekdanjimi) ministri Golobove vlade. Po neuradnih informacijah naj bi se s prijavo in Robertom Golobom zdaj ukvarjala tožilka Blanka Žgajnar. V javnosti je omenjena tožilka najbolj znana po procesih v povezavi z družino Janković, v katerih je tožilstvo primere izgubilo. V času takratnih postopkov je v javnosti odmevala izjava Zorana Jankovića, ko je na zagrebški televiziji na vprašanje voditelja »Ali vas ne skrbi, da bi vas nekega dne obsodili in poslali v zapor?« odgovoril: »Pa niti slučajno. Jaz sem bil v vseh svojih letih na področju izvršne oblasti največji nasprotnik Janeza Janše.«

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike