Evropski denar za politični vpliv? Poslanca EPP in ECR predlagata prepoved financiranja lobiranja

Vir: Shutterstock

Vračilo denarja in pet let brez novih evropskih sredstev: takšno sankcijo za nevladne organizacije, ki bi javno podporo porabile za lobiranje, predlagata evropska poslanca Dirk Gotink in Carlo Fidanza. Romana Tomc njuno pobudo podpira. V Bruslju se medtem zaostruje spor o tem, kaj smejo evropske institucije financirati in kako pregledna je poraba tega denarja.

Prepoved uporabe evropskega denarja za lobiranje pri evropskih in nacionalnih institucijah zahtevata poslanca Dirk Gotink iz Evropske ljudske stranke (EPP) in Carlo Fidanza iz Evropskih konservativcev in reformistov (ECR). Razprava o financiranju nevladnih organizacij se v Bruslju vleče že več kot leto dni.

V dokumentu delovne skupine pri odboru Evropskega parlamenta za proračunski nadzor predlagata, da bi prepoved neposrednega in posrednega financiranja lobiranja zapisali v pogodbe o dodelitvi evropskih sredstev. Organizacija, ki bi jo kršila, bi morala prejeti denar vrniti, za pet let pa bi izgubila tudi dostop do prihodnjega evropskega financiranja.

Pobuda še ni sprejeto stališče Evropskega parlamenta. Po dosedanjem poročanju naj bi dokument odboru predstavili 18. novembra, glasovanje pa je napovedano za 24. november.

V Sloveniji je predlog podprla evropska poslanka Romana Tomc (SDS/EPP). »Preprosto je: javni denar ne sme kupovati političnega vpliva. Ne v Sloveniji ne v EU,« je zapisala na omrežju X.

Pod drobnogledom 28 pogodb

Povod za predlagano zaostritev je pregled pogodb o evropskem financiranju. Bruseljski medij Rapporteur poroča, da je delovna skupina podrobneje analizirala 28 pogodb. Pri 27 naj bi bilo zagovorništvo oziroma lobiranje pri institucijah EU vključeno med osrednje cilje ali predvidene rezultate.

Pet pogodb je zajemalo tudi strateško pravdanje, torej sodne postopke, s katerimi organizacije poskušajo doseči širše spremembe v zakonodaji ali njenem izvajanju. Dvanajst pogodb se je nanašalo na izvajanje evropske zakonodaje ali strategij, 19 jih je omenjalo evropske volitve.

Gotink in Fidanza se pri zahtevi po strožjih pogojih sklicujeta na ugotovitve pregleda. Kršitve s tem še niso dokazane. Zagovorniške dejavnosti so bile namreč zapisane v dogovorjenih programih dela, okoli njihovega financiranja pa se zdaj lomijo politična kopja.

Gotink in Fidanza želita takšno porabo v prihodnje izrecno prepovedati. Kako daleč bi prepoved segala, iz dosedanjega poročanja ni povsem razvidno. Med dejavnosti, usmerjene v spreminjanje javnih odločitev, namreč sodijo tako neposredni stiki s poslanci kot kampanje in priprava zakonodajnih predlogov.

Nevladne organizacije takšnemu posegu nasprotujejo. Zavračajo očitke o kupovanju političnega vpliva in vztrajajo, da z zagovorništvom javnosti omogočajo sodelovanje pri odločanju.

Romana Tomc. Foto: Jaka Krenker / Domovina

Tomc je evropsko pobudo povezala tudi z domačo politično razpravo. Zavrnila je očitke levih poslancev, da želi slovenska vlada z napovedanimi omejitvami utišati nevladne organizacije. Po njenem stališču bi morala za kršitelje pravil veljati petletna izključitev iz evropskega financiranja.

V Bruslju in Ljubljani sicer tečeta ločena postopka. Predlog Gotinka in Fidanze še ne spreminja evropskih pravil, prav tako ne prinaša pravne ocene slovenskih rešitev.

ECR je omejitve predlagal že marca

Podobno zahtevo so poslanci ECR vložili že 9. marca letos ob obravnavi smernic za evropski proračun za leto 2027. Ruggero Razza, Carlo Fidanza in Nicola Procaccini so v dopolnilu pozvali Komisijo, naj predlaga spremembo finančne uredbe, ki bi preprečila uporabo njenih sredstev in izvajalskih agencij za lobiranje pri predstavnikih institucij EU.

Zahtevali so tudi izrecno pogodbeno prepoved neposrednega in posrednega financiranja takšnih dejavnosti, vračilo denarja ter izključitev kršiteljev iz prihodnjega financiranja. Šlo je za predlog dopolnila k proračunskim smernicam, ne za že sprejeto spremembo finančne uredbe.

V članku avtor A. S. navaja še pomisleke iz delovnega dokumenta o politični bližini med Komisijo in prejemniki sredstev, zlasti na področju zelenih politik. Avtorja dokumenta dvomita o merilih za izbor prejemnikov in preglednosti dodeljevanja denarja. Gre za očitke predlagateljev strožjega nadzora, ki jih okoljske organizacije zavračajo.

Slovenski predlog razburil Inštitut 8. marec

V Sloveniji so poslanci koalicije in Resni.ce 10. novembra vložili predlog novele zakona o volilni in referendumski kampanji. Po poročanju N1 bi se morale tudi tretje osebe, ki izvajajo kampanjo, prijaviti kot njeni organizatorji. Pravne osebe, ki so bile v petih letih pred glasovanjem financirane iz tujine, kampanj ne bi smele organizirati.

Vir: Shutterstock

Predlagatelji spremembe utemeljujejo z enakimi pravili financiranja in nadzora za vse udeležence. V Inštitutu 8. marec pa so se odzvali z očitkom, da želi SDS omejiti oziroma prepovedati njihovo delovanje.

Slovenska novela bi tako posegla v možnost organiziranja kampanj zaradi preteklega financiranja iz tujine, evropska pobuda pa v porabo evropskih sredstev za lobiranje. Politično se razpravi prepletata, vendar predlagane omejitve niso enake.

Revizorji: Pregled nad denarjem ni dovolj zanesljiv

Težave s preglednostjo evropskega financiranja so že pred sedanjim predlogom ugotovili evropski revizorji. Evropsko računsko sodišče je v posebnem poročilu 11/2025 opozorilo, da pregled nad sredstvi za nevladne organizacije kljub izboljšavam še vedno ni dovolj zanesljiv.

Med pomanjkljivostmi je izpostavilo razkrivanje zagovorniških dejavnosti, financiranih iz evropskega proračuna. Nekatera sredstva za delovanje organizacij lahko pokrivajo tudi lobiranje, zato so revizorji zahtevali večjo preglednost.

Evropska komisija je v svojem dokumentu o nadaljnjem ukrepanju po proračunski razrešnici navedla, da pri pravni analizi pregledanih sporazumov ni ugotovila kršitev pogodbenih obveznosti ali kodeksa ravnanja pri zadevnih organizacijah. Maja 2024 je vseeno izdala notranje smernice za zmanjšanje tveganja za ugled EU.

Vir: Shutterstock

Gotink in Fidanza se zavzemata za drugačne pogoje pri prihodnjem dodeljevanju denarja. Razprava zato poleg spoštovanja dosedanjih pogodb zajema tudi spremembo pravil za nove prejemnike evropske podpore.

Petletna izključitev bi močno prizadela organizacije, ki so odvisne od evropskih razpisov. Vrniti bi morale že prejeti denar, obenem pa ostale brez možnosti nove podpore. Pred uvedbo takšne sankcije bo treba določiti postopek ugotavljanja kršitev in izdatke, ki bi jih prepoved zajela.

Okoljske organizacije očitke zavračajo

Evropski okoljski urad (EEB) je 16. novembra odgovoril, da dokument ne dokazuje očitkov o lobiranju po naročilu Evropske komisije niti kršitev pregledanih organizacij. Predlagateljem očita, da z nedokazanimi obtožbami utemeljujejo omejevanje financiranja civilne družbe.

Mreža okoljskih organizacij podpira nadzor nad javnim denarjem, vendar zahteva enaka merila tudi za podjetja in industrijska združenja. Opozarja, da bi omejitve zagovorništva koristile predvsem tistim, ki imajo dovolj lastnega denarja za vplivanje na zakonodajo. EEB je tudi sam prejemnik evropskih sredstev.

Dokument zdaj čaka obravnava v odboru za proračunski nadzor. Gotink in Fidanza bosta iskala podporo za vračilo sredstev in petletno izključitev kršiteljev, nevladne organizacije pa vztrajajo, da očitane kršitve niso bile ugotovljene. Glasovanje je po dosedanjih napovedih predvideno za 24. november.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike