Konflikt okoli kosovskih tablic v interesu tujih sil
Rok Frelih
- 22. 11. 2022 ob 20:43
- 5 komentarjev
Na Kosovu ponovno vre, tudi tokrat pa je konflikt pokazal svoje mednarodne razsežnosti, saj sta se z namenom pomiritve strasti ponovno vpletla ameriška diplomacija in vrh EU. Enako kot pred dobrim letom stopnjevanju napetosti botrujejo nesoglasja glede uporabe registrskih tablic.
V komentarju tako ugotavljamo, da nov konflikt ni v interesu nobeni od vpletenih strani, pač pa tujim silam. Medtem ko čakamo nadaljevanje pogajanj, na Kosovu sicer vlada mir.
Kot je znano, so s prvim novembrom kosovske oblasti začele izrekati opozorila lastnikom vozil s srbskimi registrskimi tablicami, ki jih Priština obravnava kot nezakonite. Spomnimo, tudi tablice Republike Kosovo so v Srbiji ilegalne že od leta 2011, saj obstoja te države Beograd ne priznava in Kosovo obravnava kot del Srbije. Prepoved registrskih tablic s simboliko Srbije na območju Kosova so tako mnogi analitiki prepoznali kot povračilni ukrep kosovskih oblasti. Kot poroča Al Džazira, je bilo od prvega novembra do danes izrečenih 1740 opozoril.
Z današnjim dnem naj bi bili lastniki vozil s srbskimi tablicami zaradi kršenja prepovedi oglobljeni v višini 150 evrov. Nedavno je bilo v javnosti slišati pritožbe, da so "žrtve" takšne politike postali tudi Albanci, živeči v Srbiji, situacija pa se je po pričakovanju mnogih zaostrila: Srbska vojska je v povečani pripravljenosti že od začetka meseca, saj je, kot je ob tem povedal srbski obrambni minister Miloš Vičević, na ukaz predsednika Aleksandra Vučića pripravljena zaščititi vse državljane Srbije, vključno s Srbi na Kosovu.
Ob tem so bile na posredovanje pripravljene tudi sile KFOR-ja, saj so že pred mesecem dni predvidele možnost eskalacije konflikta, mediji pa poročajo, da so pričakovani množični protesti. Trenutno so v stanju pripravljenosti tudi kosovske varnostne sile, a po navedbah agencije Kosova Press do izbruha nasilja ni prišlo. Na kritičnih točkah, kot sta mejna prehoda Jarinje in Brnjak, pa tudi na splošno na severu Kosova, kjer živi okoli 50.000 Srbov, trenutno vlada mir.
Lansko jesen sta omenjena mejna prehoda s Srbijo predstavljala žarišče konflikta, saj so tam poleg cestnih zapor, ki so jih postavili civilisti, sprti strani kopičili orožje.
Da konflikt ni eskaliral, gre zasluga predvsem dejstvu, da je predsednik kosovske vlade Albin Kurti za 48 ur odložil izvajanje kaznovanja. K temu ga je pozval vrh ZDA. Svetovalec ameriškega zunanjega ministra Derek Chollet je na Twitterju zapisal, da sta s Kurtijem govorila tako o preložitvi izvajanja novega zakona kot tudi o vračanju Srbov v institucije Kosova, medsebojnem priznanju med državama in normalizaciji odnosov.
Včeraj sta se Kurti in Vučić srečala na pobudo visokega predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko Josepha Borrella, ki je predlagal kompromisno rešitev, in sicer naj kosovske oblasti prenehajo s kaznovanjem, Srbija pa naj preneha izdajati srbske tablice mest pod jurisdikcijo Prištine (mediji večinoma omenjajo le tablice Kosovske Mitrovice, a dogovor bi veljal tudi za ostala mesta).
Kljub osemurnim pogajanjem Borrellov predlog ni bil sprejet. Srbija se strinja z uvedbo statusno nevtralnih tablic z oznako KS (Kosovo), medtem ko Kosovo vztraja pri oznaki RKS (Republika Kosovo).
Visoki predstavniki zahodnih držav in institucij so izražali prepričanje, da bosta morali obe strani popustiti, a v praksi je tokrat deloma popustila le srbska stran. Kot poroča vrsta tujih medijev, je Borrell krivdo za neuspeh pripisal obrma voditeljema, precej ostrejši pa je bil tokrat do Prištine. Na to temo je Dušan Janjić, predstavnik Foruma za etnične odnose iz Beograda, povedal, da pogajanja predstavljajo preizkus volje ene in druge strani, da prekineta z merjenjem moči.
To je po izjavah sodeč tudi v interesu Zahoda. Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg je pozval k preprečevanju eskalacije konflikta in izrazil razočaranje nad diplomatskim neuspehom, prav tako tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Ned Price, ki oblasti v Prištini poziva k sodelovanju z EU.
V komentarju tako ugotavljamo, da nov konflikt ni v interesu nobeni od vpletenih strani, pač pa tujim silam. Medtem ko čakamo nadaljevanje pogajanj, na Kosovu sicer vlada mir.
Kot je znano, so s prvim novembrom kosovske oblasti začele izrekati opozorila lastnikom vozil s srbskimi registrskimi tablicami, ki jih Priština obravnava kot nezakonite. Spomnimo, tudi tablice Republike Kosovo so v Srbiji ilegalne že od leta 2011, saj obstoja te države Beograd ne priznava in Kosovo obravnava kot del Srbije. Prepoved registrskih tablic s simboliko Srbije na območju Kosova so tako mnogi analitiki prepoznali kot povračilni ukrep kosovskih oblasti. Kot poroča Al Džazira, je bilo od prvega novembra do danes izrečenih 1740 opozoril.
Oborožene sile v pripravljenosti
Z današnjim dnem naj bi bili lastniki vozil s srbskimi tablicami zaradi kršenja prepovedi oglobljeni v višini 150 evrov. Nedavno je bilo v javnosti slišati pritožbe, da so "žrtve" takšne politike postali tudi Albanci, živeči v Srbiji, situacija pa se je po pričakovanju mnogih zaostrila: Srbska vojska je v povečani pripravljenosti že od začetka meseca, saj je, kot je ob tem povedal srbski obrambni minister Miloš Vičević, na ukaz predsednika Aleksandra Vučića pripravljena zaščititi vse državljane Srbije, vključno s Srbi na Kosovu.
Ob tem so bile na posredovanje pripravljene tudi sile KFOR-ja, saj so že pred mesecem dni predvidele možnost eskalacije konflikta, mediji pa poročajo, da so pričakovani množični protesti. Trenutno so v stanju pripravljenosti tudi kosovske varnostne sile, a po navedbah agencije Kosova Press do izbruha nasilja ni prišlo. Na kritičnih točkah, kot sta mejna prehoda Jarinje in Brnjak, pa tudi na splošno na severu Kosova, kjer živi okoli 50.000 Srbov, trenutno vlada mir.
Lansko jesen sta omenjena mejna prehoda s Srbijo predstavljala žarišče konflikta, saj so tam poleg cestnih zapor, ki so jih postavili civilisti, sprti strani kopičili orožje.
Diplomatska prizadevanja (zaenkrat) neuspešna
Da konflikt ni eskaliral, gre zasluga predvsem dejstvu, da je predsednik kosovske vlade Albin Kurti za 48 ur odložil izvajanje kaznovanja. K temu ga je pozval vrh ZDA. Svetovalec ameriškega zunanjega ministra Derek Chollet je na Twitterju zapisal, da sta s Kurtijem govorila tako o preložitvi izvajanja novega zakona kot tudi o vračanju Srbov v institucije Kosova, medsebojnem priznanju med državama in normalizaciji odnosov.
Včeraj sta se Kurti in Vučić srečala na pobudo visokega predstavnika EU za zunanjo in varnostno politiko Josepha Borrella, ki je predlagal kompromisno rešitev, in sicer naj kosovske oblasti prenehajo s kaznovanjem, Srbija pa naj preneha izdajati srbske tablice mest pod jurisdikcijo Prištine (mediji večinoma omenjajo le tablice Kosovske Mitrovice, a dogovor bi veljal tudi za ostala mesta).
Kljub osemurnim pogajanjem Borrellov predlog ni bil sprejet. Srbija se strinja z uvedbo statusno nevtralnih tablic z oznako KS (Kosovo), medtem ko Kosovo vztraja pri oznaki RKS (Republika Kosovo).
Visoki predstavniki zahodnih držav in institucij so izražali prepričanje, da bosta morali obe strani popustiti, a v praksi je tokrat deloma popustila le srbska stran. Kot poroča vrsta tujih medijev, je Borrell krivdo za neuspeh pripisal obrma voditeljema, precej ostrejši pa je bil tokrat do Prištine. Na to temo je Dušan Janjić, predstavnik Foruma za etnične odnose iz Beograda, povedal, da pogajanja predstavljajo preizkus volje ene in druge strani, da prekineta z merjenjem moči.
To je po izjavah sodeč tudi v interesu Zahoda. Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg je pozval k preprečevanju eskalacije konflikta in izrazil razočaranje nad diplomatskim neuspehom, prav tako tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Ned Price, ki oblasti v Prištini poziva k sodelovanju z EU.
Zadnje objave
Domovina 198: Trumpa je treba jemati resno, ne pa dobesedno
30. 4. 2025 ob 6:00
V Celju so »zavezniki« ubili vsaj 83 ljudi (15. del)
29. 4. 2025 ob 19:36
Slovenija zamuja s pripravo nacionalne strategije za enakost LGBTIQ+ oseb
29. 4. 2025 ob 12:04
Vsaka kritika ni hujskaštvo
29. 4. 2025 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 198: Trumpa je treba jemati resno, ne pa dobesedno
30. 4. 2025 ob 6:00
Vsaka kritika ni hujskaštvo
29. 4. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
12
MAJ
15
Predavanje: Čarobni svet razumevanja ADHD
17:00 - 18:00
MAJ
16
Ansambel Saša Avsenika in Firbci - Žur leta Pr' Pišek
20:00 - 06:00
MAJ
25
V etru pesem: Večer kabareta
20:00 - 22:00
MAJ
30
Video objave
Izbor urednika
Domovina 198: Trumpa je treba jemati resno, ne pa dobesedno
30. 4. 2025 ob 6:00
Že 197. številka tednika Domovina - in naročniška akcija
23. 4. 2025 ob 6:10
Domovina 197: Je treba odstraniti Rupnikove mozaike?
23. 4. 2025 ob 6:00
5 komentarjev
debela_berta
Gamad šiptarska
Friderik
Ne vem zakaj bi Srbija rinila v EU? Kaj pa bodo imeli od tega? Neke komisarje, ki jim bodo hodili po glavi, silili jih bodo v neke sankcije, ki niso v njihovem interesu ampak interesu ZDA, ki si je v zadnjih desetletjih Evropo popolnoma pokorila. Take Evrope noben ne rabi.
Friderik
Zahod sam je ustvaril neko državno tvorbo, ki ni sposobna sama sebe preživeti. Zdaj jih imajo na grbi in jih bodo imeli še desetletja. Poleg tega je ta tvorba leglo korupcije, kriminala in raznih tolp. Gospodarstva sploh nimajo in iz države se je izselilo s trebuhom za kruhom že vse, kar ima dve nogi.
MEFISTO
Pred nami so trije pomembni refrendumi, s katerimi moramo preprečiti,
- da bi koalicija povečevala število nepotrebnih ministrstev in nesposobnih ministrov ter dodatno zaposlovala svje nezaposljive ali težko zaposljive kadre.
- da bi sleparska in plenilska levica totalitarno prevzela RTVS in
- da bi vlada in koalicija za nedoločen čas odložili financije dogotrajne oskrbe za slovenske starostnike in druge ljudi, ki potrebujejo tujo pomoč in postrežbe ter kanalizirala denar za dolgorajno oskrbo nezakonitih mladih migrantov.
Mi pa se moramo ukvarjati s kosovskimi avtomobilskimi registrskimi tablicami.
O referendumh pa nič kot da se to nas ne tiče!
V nedeljo 3 x PROTI!
APMMB2
Kosovo je država, ki jo priznava tudi Srbija. Ima prebivalstvo ima ozemlje, ki ga brani z mejami. Namesto vojske ima policijo. Res pa je da ni suverena, saj ji popolno suverenost zagotavlja KFOR.
Srbija takšno državo priznava, saj spoštuje mejni režim. Spoštuje dokumente države Kosovo. Posluje z državo. Le formalno države ne priznava in počenja vse, da do mednarodnega priznanja ne bi prišlo. Mednarodno priznanje je pomebno, saj Kosovo ne more vstopiti v mednaordne organizacije, kar otežuje mednarodno sodelovanje. Zlasti pomembno je, da ne more Kosovo sodelovati v mednarodnih finančnih ustanovah in samostojono voditi finančne politike, kar slabša godpodarski položaj. To sevda škodi tudi srbski manjšini na Kosovu in Srbe prisiljuje na izseljevanje v Srbijo in drugam po svetu. Srbska manjšin na Kosovu se tako manjša in Srbi s takšno politiko povzročajo ravno nasprotno, manjšini škodojo.
Pred vsem militantno krilo Srbov na čelu s predsednkom Vučićem podpihuje spore in ustvraja napetosti, ki škodijo Kosovu, pa tudi Srbiji, ki jo konflikti ogromno stanejo s tem slabšajo stanje v Srbiji, pa tudi na Kosovu.
Vučić in njegovi jastrebi še vedno sanjajo, da lahko zanetijo 3. svetovno vojno, tako kot so zanetili 1. Vendar so to le sanje . Kosovo ni točka, ki bi povlekla v svetovno vojno Rusijo, Kitajsko in ZDA.
Srbi stavijo pred vsem na Rusijo,ki pa vojno v Ukrajini izgublja in bo očitno poražena, s čimer bo poražena tudi Srbija, saj bo izgubila podporo, ki jo nudi Rusija, da razbija enotnost Evrope.
Če želi diktator Vučić Srbiji dobro, mora čim prej prepričati Srbe, da je priznanje Kosova nujni pogoj, nato pa čim prejšnji vstop v EU. To seveda za militantnega Vučuća ni opcija, saj bi se z vstopom v EU moral odpovedati diktaturi.
Sanje, da lahko Srbija v vojno vplete Rusijo in Kitajsko so blaznost, saj Kosovo ni tako pomembno, da bi lahko zanetilo svetovno vojno.
Tudi tablice ne ogrožajo nikogar in prej ali slej bo srbska manjšina na Kosovu spoznala, da je za njo najbolje, če prizna državo Kosovo, ki bo ob priznanju morala sprejeti mednarodne standarde o varovanju manjšin in s tem Srbom zagotoviti več pravic,kot jih uživajo Kosovarji.
Vučić pa uganja napetosti, saj le tako lahko vzdržuje diktaturo.
Vučić ima Kosovo, Golob pa Janeza Janšo. Oba sta na Balkanu.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.