Komu koristi napad na tankerja v Omanskem zalivu?
V minulih tednih se je v Omanskem zalivu, ki je strateško pomembna ladijska pot, saj gre čezenj tretjina svetovne nafte, zgodilo več napadov na tankerje. Včeraj sta bila domnevno s torpedom ali morsko mino napadena norveški in japonski tanker, eden natovorjen z nafto, drugi z matanolom. Diplomate in naftne posrednike nova kriza skrbi. Kdo ima od napada koristi?
Očiten odgovor je Iran. Če napade tankerje, ki zapuščajo Perzijski zaliv, pošlje sporočilo, da promet skozi to strateško pomembno pot brez njegovega soglasja ni varna. S sankcijami ZDA in odstopom od jedrskega sporazuma bodo tudi druge države v regiji nosile stroške motenega izvoza nafte, Amerika in Evropa pa se bosta morali spopasti z višjimi cenami nafte in prekinitvami pri njeni oskrbi.
Hkrati bi bilo precej neumno, da bi Iran japonsko ladjo napadel natanko med obiskom japonskega predsednika vlade Shinza Abe, ki ga je »požegnal« tudi Donald Trump. V sredo je Abe Teheran pozval, naj se za vsako ceno izogne konfliktom in se zavezal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi zmanjšal napetosti med ZDA in Iranom.
ZDA so napadov nemudoma obtožile Iran, ki da ogroža mednarodne pravice proste plovbe in svobodne trgovine ter napovedale »vse potrebne ukrepe« za lastno obrambo in zaščito interesov, a hkrati poudarile, da vojna z Iranom ni v njihovem strateškem interesu, niti v najboljšem interesu mednarodne skupnosti. A dokazov za napad s strani Irana ni.
Država vse obtožbe zanika, Američane pa obtožuje, da iščejo izgovore za vojno. Hkrati so ameriško gospodarsko vojno in »terorizem nad iranskim ljudstvom« označili za gonilo nestabilnosti v Perzijskem zalivu ter izpostavili, da so prav iranski mornarji prvi pomagali napadenima tankerjema.
Iran z napadom ne bi prav dosti pridobil. Gospodarsko oslabljeno državo bi še večja izolacija in vojaški pritiski še bolj strli. Zaradi obtožb – pa naj je kriv ali ne – bo tako v vsakem primeru trpel Iran. Njegov režim bi se v primeru vojaškega spopada z ZDA najverjetneje zrušil.
Leta 2018 so se ZDA umaknile iz jedrskega dogovora, doseženega leta 2015, katerega namen je bil omejiti iranske jedrske dejavnosti. Po tem, ko je maja Trump zaostril sankcije proti Iranu, usmerjene na njegov naftni sektor, je Iran napovedal, da se ne bo držal nekaterih zavez iz jedrskega dogovora, ZDA pa so ob trditvah, da obstaja nevarnost napadov v Perzijskem zalivu, okrepile svojo vojaško prisotnost na tem področju.
Iran in Perzijski zaliv
Očiten odgovor je Iran. Če napade tankerje, ki zapuščajo Perzijski zaliv, pošlje sporočilo, da promet skozi to strateško pomembno pot brez njegovega soglasja ni varna. S sankcijami ZDA in odstopom od jedrskega sporazuma bodo tudi druge države v regiji nosile stroške motenega izvoza nafte, Amerika in Evropa pa se bosta morali spopasti z višjimi cenami nafte in prekinitvami pri njeni oskrbi.
Hkrati bi bilo precej neumno, da bi Iran japonsko ladjo napadel natanko med obiskom japonskega predsednika vlade Shinza Abe, ki ga je »požegnal« tudi Donald Trump. V sredo je Abe Teheran pozval, naj se za vsako ceno izogne konfliktom in se zavezal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi zmanjšal napetosti med ZDA in Iranom.
ZDA in Iran
ZDA so napadov nemudoma obtožile Iran, ki da ogroža mednarodne pravice proste plovbe in svobodne trgovine ter napovedale »vse potrebne ukrepe« za lastno obrambo in zaščito interesov, a hkrati poudarile, da vojna z Iranom ni v njihovem strateškem interesu, niti v najboljšem interesu mednarodne skupnosti. A dokazov za napad s strani Irana ni.
Država vse obtožbe zanika, Američane pa obtožuje, da iščejo izgovore za vojno. Hkrati so ameriško gospodarsko vojno in »terorizem nad iranskim ljudstvom« označili za gonilo nestabilnosti v Perzijskem zalivu ter izpostavili, da so prav iranski mornarji prvi pomagali napadenima tankerjema.
Se Iranu res splača igrati z ognjem?
Iran z napadom ne bi prav dosti pridobil. Gospodarsko oslabljeno državo bi še večja izolacija in vojaški pritiski še bolj strli. Zaradi obtožb – pa naj je kriv ali ne – bo tako v vsakem primeru trpel Iran. Njegov režim bi se v primeru vojaškega spopada z ZDA najverjetneje zrušil.
Leta 2018 so se ZDA umaknile iz jedrskega dogovora, doseženega leta 2015, katerega namen je bil omejiti iranske jedrske dejavnosti. Po tem, ko je maja Trump zaostril sankcije proti Iranu, usmerjene na njegov naftni sektor, je Iran napovedal, da se ne bo držal nekaterih zavez iz jedrskega dogovora, ZDA pa so ob trditvah, da obstaja nevarnost napadov v Perzijskem zalivu, okrepile svojo vojaško prisotnost na tem področju.
Zadnje objave
Alpski kvintet muzicira že šestdeset let
19. 4. 2026 ob 14:30
Spomladanska vrtna solata
19. 4. 2026 ob 12:00
[Duhovna misel] Dve poti spoznavanja Boga
19. 4. 2026 ob 6:00
[Nov posnetek] »Greš lepo na občino, pa vržeš bombo«
18. 4. 2026 ob 23:48
Jurij Vodovnik: Veselje moje vse je preč, ne morem se pomagat več ...
18. 4. 2026 ob 19:32
Križi s križankarstvom
18. 4. 2026 ob 17:00
Ekskluzivno za naročnike
Alpski kvintet muzicira že šestdeset let
19. 4. 2026 ob 14:30
Spomladanska vrtna solata
19. 4. 2026 ob 12:00
Jurij Vodovnik: Veselje moje vse je preč, ne morem se pomagat več ...
18. 4. 2026 ob 19:32
Prihajajoči dogodki
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.