Komu koristi napad na tankerja v Omanskem zalivu?

V minulih tednih se je v Omanskem zalivu, ki je strateško pomembna ladijska pot, saj gre čezenj tretjina svetovne nafte, zgodilo več napadov na tankerje. Včeraj sta bila domnevno s torpedom ali morsko mino napadena norveški in japonski tanker, eden natovorjen z nafto, drugi z matanolom. Diplomate in naftne posrednike nova kriza skrbi. Kdo ima od napada koristi?

Iran in Perzijski zaliv

Očiten odgovor je Iran. Če napade tankerje, ki zapuščajo Perzijski zaliv, pošlje sporočilo, da promet skozi to strateško pomembno pot brez njegovega soglasja ni varna. S sankcijami ZDA in odstopom od jedrskega sporazuma bodo tudi druge države v regiji nosile stroške motenega izvoza nafte, Amerika in Evropa pa se bosta morali spopasti z višjimi cenami nafte in prekinitvami pri njeni oskrbi.

Hkrati bi bilo precej neumno, da bi Iran japonsko ladjo napadel natanko med obiskom japonskega predsednika vlade Shinza Abe, ki ga je »požegnal« tudi Donald Trump. V sredo je Abe Teheran pozval, naj se za vsako ceno izogne ​​konfliktom in se zavezal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi zmanjšal napetosti med ZDA in Iranom.

ZDA in Iran

ZDA so napadov nemudoma obtožile Iran, ki da ogroža mednarodne pravice proste plovbe in svobodne trgovine ter napovedale »vse potrebne ukrepe« za lastno obrambo in zaščito interesov, a hkrati poudarile, da vojna z Iranom ni v njihovem strateškem interesu, niti v najboljšem interesu mednarodne skupnosti. A dokazov za napad s strani Irana ni.

Država vse obtožbe zanika, Američane pa obtožuje, da iščejo izgovore za vojno. Hkrati so ameriško gospodarsko vojno in »terorizem nad iranskim ljudstvom« označili za gonilo nestabilnosti v Perzijskem zalivu ter izpostavili, da so prav iranski mornarji prvi pomagali napadenima tankerjema.

Se Iranu res splača igrati z ognjem?

Iran z napadom ne bi prav dosti pridobil. Gospodarsko oslabljeno državo bi še večja izolacija in vojaški pritiski še bolj strli. Zaradi obtožb – pa naj je kriv ali ne – bo tako v vsakem primeru trpel Iran. Njegov režim bi se v primeru vojaškega spopada z ZDA najverjetneje zrušil.

Leta 2018 so se ZDA umaknile iz jedrskega dogovora, doseženega leta 2015, katerega namen je bil omejiti iranske jedrske dejavnosti. Po tem, ko je maja Trump zaostril sankcije proti Iranu, usmerjene na njegov naftni sektor, je Iran napovedal, da se ne bo držal nekaterih zavez iz jedrskega dogovora, ZDA pa so ob trditvah, da obstaja nevarnost napadov v Perzijskem zalivu, okrepile svojo vojaško prisotnost na tem področju.