Komu je družba Gen-i nakazala 20 milijonov in ali gre res za napako?

Delovati je začela nova spletna platforma Komisije za preprečevanje korupcije, ki omogoča izboljšan vpogled v denarne tokove subjektov javnega sektorja. Sporočili so, da novi Erar omogoča bolj poglobljen vpogled v podatke o transakcijah tako javnega sektorja kot podjetij v lasti države in občin. Aplikacija Erar je danes zabeležila rekorden obisk, saj so bile vse oči uprte v družbo Gen-i, ki je skušala prenovljeno aplikacijo preprečiti.

Na Ministrstvu za pravosodje so zapisali, da novo spletno rešitev pozdravljajo, saj predstavlja pomemben korak k izboljšanju transparentnosti javnih financ in povečanju odgovornosti pri porabi javnih sredstev, s tem pa tudi zmanjšuje tveganja za sistemske zlorabe. »Veseli nas predvsem, da je Komisija v prikaz podatkov vključila tudi nekatere nove vire podatkov, ki do sedaj niso bili na voljo oziroma niso bili na tako dostopen način vključeni v aplikacijo,« so zapisali in dodali, da kot velik napredek vidijo tudi številne grafične prikaze podatkov, ki bodo splošni javnosti olajšali pregledovanje podatkov. Upajo, da bo nova aplikacija spodbudila dodatno zanimanje javnosti za spremljanje porabe javnih sredstev in za transparentno delovanje javnega sektorja, na drugi strani pa tudi za bolj vestno in ažurno poročanje o sprejemanju daril, lobiranju in prijavah premoženjskega stanja.

Spomnimo, konec leta 2020 je bila sprejeta novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je vzpostavila zakonsko podlago za delovanje aplikacije Erar in omogočila vključitev novih podatkov v aplikacijo. Po novem Erar prikazuje tudi nakazila fizičnim osebam in nakazila v tujino – gre za nakazila, ki so bila opravljena od 1. septembra 2024 naprej. Sicer pa so v obeh primerih razkrita le nakazila, ki so višja od mesečne bruto plače predsednice republike, kar trenutno znaša okoli 6.700 evrov bruto.

Napovedana sprememba prikaza podatkov v aplikaciji Erar je zmotila družbo Gen-i, ki jo je včasih vodil sedanji predsednik vlade Robert Golob. Gen-i sedaj vodi Maks Helbl, ki je v začetku letošnjega leta vložil zahtevo za ustavno oceno enega od členov Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Poleg tega so Ustavnemu sodišču še predlagali zadržanje dela zakona oziroma neobjavo novega Erarja. V družbi Gen-i naj bi jih predvsem skrbelo, da bodo prikazane tudi plače zaposlenih. Ustavno sodišče zahtevi Gen-I ni ugodilo. So bile pa zato ob objavi prenovljenega Erarja vse oči uprte prav v družbo Gen-i. In kaj kmalu se je na družabnih omrežjih pojavil posnetek zaslona aplikacije, ki prikazuje, da je družba Gen-i 28. marca 2022 fizični osebi nakazala kar 20 milijonov evrov. To je bilo torej slab mesec pred parlamentarnimi volitvami. Iz aplikacije ni razvidno kdo je fizična oseba, saj gre za anonimne podatke, prav tako ni razviden namen nakazila.

Pojasnilo družbe Gen-i so prva objavile Finance. Sporočili so, da gre »za očitno napako v prikazu podatkov na strani izvajalca objave, saj gre za plačilo glavnice za obveznice GE02 Centralni klirinško depotni družbi.« Dodali so še, da sistem Erar »v navedeni javni evidenci ni prepoznal navedbe poslovnega partnerja in namena plačila, kot sta sicer pravilno navedena v okviru izvedenega nakazila.« Poleg tega so poslali še pregled prometa, v katerem je po njihovih besedah jasno razvidno, da je bil za nakazilo pravilno naveden tako prejemnik kot tudi namen plačila. V pregledu prometa res piše, da je bil na dan 28. 3. 2022 prejemnik transakcije 20 milijonov evrov KDD, d. d. Finance so skrbnico aplikacije, torej KPK, vprašale, ali je lahko prišlo do napake. »Podatek, ki ga omenjate, je v Erarju objavljen kot smo ga prejeli od Uprave RS za javna plačila. Enako je objavljen v njihovi aplikaciji TZIJZ,« so jim odgovorili. Po poročanju omenjenega medija podrobnejši pregled transakcij Gen-i tudi pokaže, da je trgovec z elektriko v obdobjih poročanja fizičnim osebam nakazal vsega skupaj kar 4.299-krat – v osmih primerih zneski presegajo milijon evrov, v 36 primerih pa zneski presegajo pol milijona evrov. Pregled prometa je Gen-i poslal tudi v naše uredništvo.

Če bodo napake potrjene, bodo popravljene tudi v Erarju

Ob tem so še zapisali, da ob prvem pregledu izpostavljenih transakcij ugotavljajo, da gre v vseh primerih za identično napako prikaza podatkov na strani upravljalca spletne platforme, ko se prikaz objavljenih podatkov ne ujema z dejanskimi podatki pri izvršitvi plačil. Posebej izpostavljajo še očitno napačen prikaz v sami platformi, »ki posamezne transakcije napačno in neresnično opredeljuje kot nakazilo fizičnim osebam; kljub temu, da so bila vsa nakazila izvedena pravnim osebam, kar potrjuje priložen izpis samega potrdila o nakazilu.« Zapisali so še, da bo družba Gen-i bo v primeru nadaljnjih napačnih objav podatkov primorana uporabiti vsa pravna sredstva za zaščito poslovnega ugleda družbe.  Kot smo že omenili, komisija zavrača očitke družbe Gen-i, da gre za sistemsko napako in navaja, da gre za podatke Uprave za javna plačila. Komisija je ob tem ponovno poudarila, da je Erar zgolj prikazovalnik podatkov in ni njihov vir ali generator. Podatke o transakcijah družb v stoodstotni državni lasti komisija pridobiva od UJP na podlagi 10.a člena zakona o dostopu do informacij javnega značaja, v podatke vsebinsko ne posega. Komisija se je že obrnila na UJP - ko bodo napake potrjene in odpravljene v izvorni zbirki, bodo popravljene tudi v Erarju.

UJP priznal napako

Generalna direktorica UJP Urška Kos je danes pojasnila, da  so pri UJP pristopili k proučitvi primera in ugotovili, da v primeru 20 milijonske transakcije ta dejansko pripada podjetju KDD. Zaradi tega primera so se lotili preverjanja vseh podatkov od leta 2014 dalje.Ugotovili so, da primer Gen-i ni osamljen,  napako so prepoznali v 11 primerih, in sicer pri sedmih različnih subjektih. Med njimi je po njenih besedah tudi transakcija, ki je večja od 32 milijonov evrov. Generalna direktorica je naštela šest subjektov pri katerih je prišlo do napake, in sicer Slovenski državni holding, Dars, Pošto Slovenije, Modro zavarovalnico, Javni holding Maribor in Pogrebno podjetje Maribor.

V preteklosti je javnost razburjalo tudi nakazilo, ki je z družbe Gen-i šlo k nekdanji novinarki portala Necenzurirano. Vesna Vuković, ki je bila nato tudi generalna sekretarka Golobove stranke, nikoli ni razkrila, zakaj je njeno podjetje SEE M. & C. prejelo 103 tisoč evrov. Tega ravno tako ne razkriva prenovljena aplikacija, ker ob podpisu pogodbe Gen-i ni bil v pretežni lasti države.