Komentatorski pogledi razpleta volitev v različnih slovenskih medijih

POSLUŠAJ ČLANEK
V drugem dnevu po volitvah smo se posvetili predvsem temu, kako so razplet videli komentatorji v različnih slovenskih medijih.

Ugotoviti je mogoče, da se mnogi na desni strinjajo, da je bolj kot poraz vlade to poraz KUL-a, na levi pa so prepričani, da gre za poraz Janše in obnovitev demokracije.

Številni pa se sprašujejo tudi, če je bianko menica za stranko, ki obstaja dva meseca, pametna poteza.

Analitiki za STA vsak na svojem bregu


Analitik Aljaž Pengov Bitenc je v komentarju za STA dejal, da rezultata volitev v DZ ne vidi kot poraza koalicije KUL. Oni so po njegovih besedah naredili svoje, a volivci so se odločili, da bodo žezlo boja za demokracijo, če temu tako rečemo, predali naprej Robertu Golobu. Meni, da je Golob rezultat dosegel na podlagi delovanja KUL in civilne družbe. "Mislim, da bomo v končni fazi za majhne stranke ugotovili, da so ohranile bolj ali manj absolutne številke glasov, a ker je volilna udeležba toliko višja in ker je šla velika večina teh očitno v taktično glasovanje, se je na levi sredini to prelilo v tabor Roberta Goloba," je ocenil analitik.

Političnega analitika dr. Matevža Tomšiča je na tokratnih parlamentarnih volitvah nekoliko presenetila razmeroma velika prednost zmagovalca volitev Gibanja Svoboda pred zasledovalci, saj tega ni napovedala nobenega predvolilna anketa. Za STA je dodal, da se je spet izkazalo, da se lahko v Sloveniji spremembe v razpoloženju ljudi zgodijo tudi v zadnjih dneh. Podobnost vidi že na volitvah leta 2011 in deloma tudi tri leta prej. "Ker bo imel Golob razmeroma trdno večino in tudi mediji domnevam, da mu bodo bolj naklonjeni, predvidevam, da bo njegov mandat precej lažji, kot je bil mandat sedanje vlade," je še dodal Tomšič.

Analitik javnega mnenja in direktor agencije Valicon Andraž Zorko je ravno tako za STA rezultat državnozborskih volitev videl kot poraz koalicije KUL, prav tako ga vidi tudi kot "kar hud" poraz vlade Janeza Janše. Meni, da je bilo ključno to, da je marsikdo odločitev spremenil v zadnjih dneh in da je prevladalo taktično glasovanje v želji premagati Janšo. "Z nekdanjih 43 poslancev so v KUL prišli na vsega 12 poslancev po zadnjih delnih rezultatih. To je eden večjih porazov, če jih jemljemo kot celoto, v zgodovini slovenskih parlamentarnih volitev," je dejal. Dodal je, da se stranki SDS in NSi lahko tolažita s tem, da sta v absolutnem merilu dosegli večje število glasov volivcev, da je poslanski rezultat SDS s številom mandatov nekoliko boljši, kot je bil leta 2018, »pa vendarle, ta vlada je doživela kar hud poraz«.

Ključna mobilizacija volivcev


»Ključni dejavnik, ki je vplival na izid, je bila mobilizacija volivcev, ki so tako na podlagi predhodnih merjenj javnega mnenja kot tudi videnega na soočenjih in javnih pozivov, naj taktično oddajo svoj glas, da ne bo šel v nič, množično podprli Gibanje Svoboda, v manjši meri pa tudi SDS,« je v prispevku za Delo prepričan Damijan Nacevski iz Agencije Odmev.

Vanessa Čokl v komentarju z naslovom Resetiranje za Večer piše o nezadovoljstvu volivcev, ki so tokrat izrazito taktizirali. "Za neusmiljeno 'naravno selekcijo' tli tudi več vrst nezadovoljstva volilnega telesa. Volitve so bile 'ne' stilu SDS, Janša&Co. absolutizmu ... Pa prav tako nekul Kulu, ki nekje vmes ni znal odpoklicati osovraženega premierja skozi parlamentarno proceduro, niti ne, kakor vidimo, s svojo ponudbo na volilno nedeljo. Zakaj pa bi na drugo obletnico koronavirusa mandat ponovno dobili tisti, ki so kapitulirali, takoj ko je potrkal covid? Golob je, skratka, priletel v izpraznjeni prostor. Vseh vrst glasovi proti so naredili letošnjo rekordno volilno udeležbo, stranka bodočega mandatarja pa jo je kapitalizirala, ko je naveličanim in brezidejnim (levim) obstoječim pustila svobodo samoukinitve."

Bo Gibanje Svoboda zmoglo?


Komentator Radia Slovenija Aleš Kocjan je v povolilnem komentarju ugotavljal, da slovensko volilno telo novincem ne zaupa prvič na slepo, v želji, da umakne Janšo z oblasti. In izkušnje kažejo, da se tovrstno politično eksperimentiranje doslej ni dobro obneslo. Zato je pred Golobom, kot je bil v preteklosti že pred Jankovićem, Cerarjem in Šarcem, velik političen in karierni izziv oblikovati vlado, vzpostaviti funkcionalno oblast in razelektriti družbeno klimo. Na to pot, kjer bo zapreke postavljala neizprosna in politično veliko bolj izkušena desna opozicija, se bodo prepričljivi zmagovalci volitev podali v družbi ranjenih partneric, predvsem pa v zahtevnih okoliščinah poslabševanja gospodarskih obetov, energetske draginje ter geopolitičnih napetosti.

Zoran Potič v komentarju Kardinalna sprememba v časopisu Dnevnik piše, da novoizvoljenega mandatarja Roberta Goloba čaka veliko zahtevnih nalog, in dodaja, da je preudarnost ključnega pomena. »Dejstvo je, da je uspeh političnih novincev na prvih volitvah bolj posledica poraza konkurence. Šele uspeh na drugih volitvah lahko štejemo za zmago stranke, gibanja ali pa osebnosti, ki je pred tem vsaj štiri leta trdo garala. In volivcem tudi dostavila obljubljeno. To pa v Sloveniji že dolgo ni nikomur uspelo.«

V uredniškem komentarju za Finance je Rok Pikon izpostavil prednosti in napake Janševe vlade. Med prednosti je omenil soočenje z pandemijo, davčno reformo in nekatere poenostavitve, med napake pa zalivanje države z denarjem, neprivatizacijo podjetij ter brezsramno kadrovanje. In kaj pričakuje od nove vlade? »Vemo, da bo veliko premoč v koaliciji imelo Gibanje Svoboda, o katerem pa v resnici vemo zelo malo, saj je bilo ustanovljeno šele pred nedavnim. Slovenci smo torej nekaj mesecev stari stranki dali bianko menico za vodenje države. A za to niso krivi volivci, ampak etablirana politika.«

SDS je poraženec tudi zaradi svoje strategije podeželja


Prepričljiva večina je namesto Janše na koncu izbrala Goloba, meni Silvester Šurla, odgovorni urednik revije Reporter. »Podobno, kot so bile v nedeljo poražene stranke KUL, volivci tudi tokrat niso nagradili dveh Janševih satelitov – stranke Povežimo Slovenijo in Naše Dežele, ki sta bili v strategiji predsednika SDS pomembna faktorja pri njegovih načrtih za sestavo nove koalicije. Glasovi so šli v nič in konec je bilo Janševih sanj, ki so se spremenile v nočno moro, v kateri je glavno vlogo odigral odstavljeni »elektro oligarh«.

Primož Cirman, odgovorni urednik portala Necenzurirano, je za Reporter ocenil, da SDS še nikoli ni bila tako izrazito stranka slovenskega podeželja kot prav letos. »SDS se je s preobrazbo v populistično desno stranko, ki poudarja »pravo« slovenstvo in krščansko identiteto, še bolj preusmerila na podeželje. To je taktika, ki se matematično težko izide. Velikanska mobilizacija podeželja je stranki prinesla 50.000 glasov več kot leta 2018, a to ob visoki udeležbi nikakor ni bilo dovolj za zmago. Poleg tega pa je z intenzivnim črpanjem podeželskih glasov teh zmanjkalo za druge stranke desne sredine.«

Sporočilo volivcev Janezu Janši in njegovi politiki sovraštva in nestrpnosti je bilo torej jasno: "Dovolj je!" piše Meta Roglič za portal N1. »Prvak SDS je imel ob prevzemu tretjega vodenja vlade izjemno priložnost, da pritegne nove volilce in torej preseže okoli 25 odstotkov glasov, ki mu jih na vsakokratnih volitvah namenijo zvesti podporniki. Mnogi državljani so namreč pred dvema letoma menili, da je Janša učinkovit politik, ki zna premagovati krizne situacije ter bi se lahko uspešno spopadel z epidemijo covida in njenimi posledicami. Ob dodatnih evropskih sredstvih in zrahljanih fiskalnih pravilih se je zdela Janševa priložnost še bolj realna.« A je po njenem mnenju ni znal izkoristiti.

Če bi bili politiki, bi rekli, da so zmagali ljudje, da je zmagala demokracija. Ker nismo, ker ni treba, da se prilizujemo javnemu mnenju, ker smo zgolj opazovalci družbe, ki je tudi naša, lahko le ugotovimo, da je izgubil Janez Janša, demokracija, svoboda, avtonomija in pravnost pa so sinoči dobile novo priložnost, da jih rehabilitiramo,« je v komentarju za Dnevnik zapisal urednik tega časopisa, Miran Lesjak.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike