Komentar tedna: Kri na rokah Goloba, Mesca in Fajonove

Priča smo eskalaciji napadov Romov na večinsko prebivalstvo jugovzhodne Slovenije, pri čemer vladajoča koalicija iz ideoloških razlogov zavrača ukrepe, ki bi ustavili drsenje tega dela države v brezpravje. 

Težko je bilo prejšnji mesec gledati v bolnišnici ležečega devetošolca s poškodbami glave, ki ga je pretepel 14-letni romski učenec na OŠ Velika Dolina v občini Brežice. Ta je že prej ustrahoval učence na šoli, tako da starši po brutalnem napadu sprva svojih otrok niso več poslali k pouku. 

Romski agresivni mladoletnik je bil neposredni napadalec, a sostorilci v političnem pomenu besede so bili v prvi vrsti predsednik vlade Robert Golob (Gibanje Svoboda) ter podpredsednika vlade Luka Mesec (Levica) in Tanja Fajon (SD). Na Dolenjskem, v Posavju in v Beli krajini imajo v vremenskem žargonu glede vse bolj napadalnih Romov že dolgo rdeči alarm, najvišjo stopnjo nevarnosti. Toda vlade v Ljubljani za zaščito lokalnega prebivalstva ne storijo nič. Glede tega prednjači ravno Golobova, v času katere je romsko nasilje še bolj izbruhnilo.  

Pobudo za spremembo zakonodaje, ki jo je v državni zbor lani jeseni naslovilo 11 županov iz občin v tej regiji, podprto s podpisi več kot 30.000 volivk in volivcev, je vladajoča koalicija že v kali zatrla – zavrnila. Eden ključnih namenov pobude je bil, da bi romske starše privedli do tega, da pošiljajo svoje otroke v osnovno šolo. Če tega ne bi počeli, bi se jim denarna socialna pomoč (prejema jo velika večina tamkajšnjih Romov, le redkokateri je zaposlen) izplačevala v naravi in ne v denarju. Torej v obliki bonov za hrano, avtomatičnega plačevanja položnic …  

Toda ne, vladajoči so bili proti, čeprav na primer v novomeški občini le nekaj odstotkov romskih otrok uspešno zaključi osnovno šolo. Sporočilo njihovim staršem je jasno: ni vam treba pošiljati otrok v šolo, z denarjem od socialne pomoči pa si lahko še naprej med drugim kupujete cigarete, alkohol, tudi orožje … Poleg tega se globe za številne prekrške (prometne, zoper javni red in mir, za kurjenje v naravnem okolju) ne smejo trgati od denarne socialne pomoči in otroških dodatkov, tako da Romi, mnogi tudi serijski prekrškarji, za globe praviloma ne plačajo niti centa. Zgodbe iz tega dela Slovenije, kjer število romske populacije hitro narašča, so pretresljive. Medklic: otroci so ob prevladujoči brezposelnosti zavoljo otroških dodatkov pač še en vir dohodka.  

Vrstijo se fizični napadi na lokalno prebivalstvo, grožnje, kraje. Kdor se jim zoperstavi, ga napadejo. Tudi policiste. V kako moralno sprevrženem svetu živijo romski najstniki, priča naslednje: v bližini naselij netijo požare, potem pa za zabavo kamenjajo gasilce, ki jih pridejo gasit. 

Župani si še pred desetletjem niso upali jasno povedati, za kaj gre. Zdaj leporečenja ni več. Županja občine Metlika Martina Legan Janžekovič je prejšnji teden zaradi vse številčnejših incidentov sklicala urgentni sestanek. Prišli so tudi ljudje z oblastnih položajev iz Ljubljane. Poudarila je, da so mlajše generacije Romov postale »nadute, ohole, predrzne. S provokacijami izzivajo incidente, podkrepljeni so z miselnostjo, da jim tako nihče nič ne more.« Ob tem imajo nekateri več denarja (tudi od kaznivih dejanj) kot marsikdo, ki gara po cele dneve. 

Pa vendar je recimo podpredsednica vlade Tanja Fajon še kot predsednica SD lani ob dnevu Romov lagala, da so etnična manjšina, »ki je vse prepogosto prezrta in diskriminirana in ki je še vedno povezana s številnimi predsodki in stereotipi«. Resnica je obratna. Prezrta in diskriminirana je etnična (slovenska) večina, ki ji državni organi in funkcionarji kršijo pravico do varnosti, ki je zapisana v 34. členu Ustave. Romska naselja so tudi polna orožja. Politiki, kot je omenjena, kmalu ne bodo imeli zgolj krvi žrtev romskih napadov na rokah, pač pa tudi življenja na vesti. 

Politiki, kot je Fajonova, kmalu ne bodo na vesti imeli zgolj krvi žrtev romskih napadov na rokah, pač pa tudi življenja. 

Prelistaj Domovino 158 na spletu