Koalicijska pogajanja: Golob je za levi trojček, poznavalci menijo, da bi bilo za Slovenijo bolje drugače

Rok Čakš
Foto: Bors Slana/STA
POSLUŠAJ ČLANEK
Zmagovalec volitev Robert Golob se je danes sestal z voditeljema strank, ki ju očitno vidi v svoji koaliciji: Tanjo Fajon (SD) in Luko Mescem (Levico). 

Trojček napoveduje intenzivna pogajanja, saj želijo koalicijsko pogodbo parafirati do 13. maja, vlado sestaviti do prvega možnega datuma, ko DZ lahko glasuje o mandatarju, to je do 3. junija. Ministri se v našem sistemu volijo posebej. S kadrovskimi vprašanji se danes niso ukvarjali, razrez po ministrstvih pa naj bi bil dogovorjen do konca tedna.

Pravih dilem za Goloba, ki bi mu za sestavo večinske koalicije zadostovala zgolj ena stranka, očitno ni bilo, čeprav v evropskem merilu koalicijskih povezovanj liberalcev in radikalne levice praktično ni.

Tudi v slovenskem primeru ni skrivnost, da si je zdravi del gospodarstva želel bolj razvojno usmerjene sestave. Na podoben način razmišljajo tudi poznavalci slovenske politike, sodelujoči v našem projektu ocenjevanja uspešnosti delovanja slovenskih politikov. 

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak Gabrijelčič, dr. Miro Haček, dr. Matevž Tomšič, dr. Žiga Turk, mag. Sebastjan Jeretič, Tino Mamić, Igor Vovk, Aljuš Pertinač, Sašo Ornik, Bojan Požar, Rok Čakš.


Robert Golob s tem, da je praktično brez kakšnega tehtnejšega razmisleka v koalicijo ob Socialnih demokratih povabil še Levico, poznavalcev politike ni presenetil, saj se je takšna kombinacija zdela najverjetnejša osmim od enajstih sodelujočih.

"Na teh volitvah je bila pred volivci jasna izbira. Ali povezava med Gibanjem Svoboda in koalicijo KUL na eni strani, ali SDS, NSi in morebiti še POS na drugi strani. Edino pravilno je, da volivci, ki so izvolili večino, svojo koalicijo tudi dobijo," glede tega razmišlja bloger Sašo Ornik.

A najverjetnejša koalicija, ki jo bomo očitno tudi dobili, po mnenju sodelujočih analitikov hkrati ni najboljša za Slovenijo - zanjo se je opredelil zgolj eden od enajstih analitikov.

"Za državo bi bila gotovo najboljša vsaka koalicija brez Levice in SD. A Golob je napovedal, da bo v vladno koalicijo povabil celo stranki LMŠ in SAB, ki sta ostali izven parlamenta. Zato je vsako analiziranje brezpredmetno, saj vlada ne nastaja na racionalnih argumentih," izpostavlja urednik tednika Domovina Tino Mamić.

Pet sodelujočih poznavalcev politike kot najboljšo za Slovenijo vidi koalicijo Gibanje Svoboda + NSi, nadaljnji trije Gibanje svoboda + SD + NSi, eden pa celo koalicijo brez zmagovalne stranke, torej SDS+SD+NSi+Levica, češ da so to resne stranke. Zadnji sodelujoči je dejal, da v sedanji konstelaciji sil neke dobre rešitve ne vidi.

Bojan Požar denimo meni, da bi bila najbolj genialna Golobova poteza javna ponudba Janši za veliko koalicijo med GS in SDS. "Saj bi, nenazadnje, s tem tudi Janšo spravil v precejšnjo zadrego, češ, kako odbiti ponudbo za sodelovanje v projektno-programski koaliciji s preseganjem ideoloških razlik, a kjer bi Janša moral pristati v vlogi podrejenega partnerja."


"Volja volivcev je jasna, Šarčevih in Bratuškovih zraven ne želijo"


Večina sodelujočih poznavalcev politike se strinja, da je Golobova ideja, da v koaliciji povabi še stranke, oziroma politike, ki so jim Slovenci na volitvah namenili premalo glasov, da bi se obdržali v državnem zboru, slaba.

Tako dr. Miro Haček: "Gre za zelo slabo idejo, saj njegov politični program sestavljanja vlade temelji na legitimnosti, ki jo je od ljudi dobil na volitvah, ljudje pa so glede LMŠ/SAB svoje zelo jasno povedali na volitvah; celo brez taktičnega glasovanja bi SAB izpadel iz DZ, LMŠ pa komaj prišel čez 4 %, torej je volja volivcev tukaj nadvse jasna." 

Profesor politologije s FDV še poudarja, da če Golob nima kadrov, kot trdi, mu bodo zlahka pomagala ozadja, ki so mu sestavila tudi listo kandidatov za DZ.  "Da pa bi ga. Bratušek in g. Šarec dobila ministrski mesti, pa bi bila vsaj enaka izdaja volivcev, kot se je nekoč očitala stranki SMC, če ne tudi politična korupcija v smislu predvolilnih dogovorov pod mizo."

Bojan Požar pri tem vidi nastajanje nove LDS, kar je napovedal že prvi dan po volitvah. "Z vidika Goloba je to sicer povsem logična poteza, saj takšno t.i. "združevanje" oziroma kooptiranje ali prevzemanje posameznih politikov vnaprej precej učinkovito onemogoča bivanje oziroma nastanek (novih) strank, ki bi potencialno lahko ogrožale Golobovo Gibanje Svoboda," poudarja. In, podobno kot dr. Haček, dodaja, da ostaja vprašanje, kaj porečejo volivci, ki so, na primer, prav Bratuškovi in Šarcu zelo jasno pokazali izhodna vrata iz državne politike.

Golobove ideje, kako dopolniti kadrovsko praznino, pa nekoliko drugače vidi Luka Lisjak Gabrijelčič: "Izjavo je treba razumeti v smislu, da se pri izbiri ministrov in sekretarjev ne bo omejeval na svoj strankarski bazen, ki je verjetno še vedno razmeroma majhen, temveč bo tudi zunaj njega iskal kadre, ki jih ceni in s katerimi bi dobro sodeloval."

"Seveda bodo ti kadri bili po njegovi izbiri," nadaljuje Lisjak in dodaja, da to ni sicer nič posebno nenavadnega, saj takšno prakso vidimo povsod tam, kjer obstaja močen premier oz. vodja izvršne oblasti, denimo v Franciji, včasih je bilo to značilno za Katalonijo itd.

Po njegovem je to napoved vladanja, kjer bo imel premier prvo in glavno besedo. "Kadroval bo on, ne stranke. Glasneje, ko govori o vključevanju civilne družbe in koncu strankokracije, težje bosta tudi manjši koalicijski partnerica vsilili kadrovanje "po starem", kjer ministrsko mesto "pripada" neki stranki in so potem imenovanja in ukrepi na njenem "fevdu" odvisne od nje."

To je po besedah Lisjaka Gabrijelčiča model italijanske prve republike, še pred tem pa francoske tretje republike, medtem ko Golob želi vladati bolj po klasičnem britanskem modelu, kjer je kolektivno odločanje nad avtonomijo ministrov.

"V takšnem modelu se bo seveda še bolj pokazala premoč GS, predvsem pa osebna moč premierja, ki želi vlado voditi kot menedžer. Pri tem bo delegiral odločanje na področjih, ki ga manj zanimajo, in ohranjal nadzor nad tistimi, ki ga. A tudi pri prvih bo gotovo pričakoval, da odgovarjajo v prvi vrsti njemu, ne strankam, ki so jih postavile," zaključuje zgodovinar in publicist.

Sašo Ornik izpostavlja ne najmanj očitno dimenzijo: "Problem instant strank je, da je od danes na jutri težko zbrati dovolj spodobnih kadrov. Golobu niti ne preostane drugega, da kjer je to le možno, išče ljudi, ki jih bo lahko postavil na ustrezna mesta."

Kot poudarja, je teh mest zavoljo bleščeče zmage Gibanja Svoboda veliko. "Bržkone je Golob sam presenečen, da je dobil kar 41 poslancev, polovica koalicije KUL pa je obstala pred vrati parlamenta. V takšnih razmerah je vključevanje kadrov LMŠ in SAB in morebiti še kakšne druge politične stranke logično, a hkrati kaže na šibkost Gibanja Svoboda."

Je pa po njegovem mogoče, da bo Golob ta manko skušal prodati kot velikodušno povezovanje s poraženci volitev. "Ni seveda niti izključeno, da se dolgoročno ne pripravlja združitev Gibanja Svoboda, LMŠ in SAB v neko novo LDS."

Med bolj skeptičnimi sta predsednik Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevž Tomšič in Tino Mamić. Prvi pravi, da gre za nov prispevek k slovenski politični bizarnosti, drugi pa, da je kaj takega nepredstavljivo.

"V resnici je to prva prevara zmagovalca volitev, ki je nastopila še preden so prešteli vse glasove," nadaljuje Mamić. Poudarja, da je Golob pred volitvami jasno rekel, da Svoboda ni del Kula. Zdaj pa bo v vlado postavil ljudi, ki so na volitvah dobili jasno nezaupnico. "Ljudje so volili njega in niso volili Šarca. Zmagal je novi obraz, ki bo v politiko vrnil stare poražene obraze."

Dr. Žiga Turk ob tem meni, da bodo taki, ki so prepričani, da jim pripada več, spletkarili proti stranki Gibanje in bodo seme razdora. Voditelj Faktorja na TV 3, Aljuš Pertinač pa zaokrožuje, da bo Golob želel uresničiti tisto, kar mu ni uspelo pred volitvami, to je združiti vse stranke novih obrazov. "V ta namen jim bo najprej pobral glavne obraze, nato pa priključil oziroma prevzel še stranke."

Delitev resorjev okvirno znana, a še ne dokončna


Po današnjem sestanku, ki je trajal dobre tri ure, je Golob napovedal spremembe zakona o vladi, kar pomeni, da se bodo resorji spremenili, ni pa še dokončno določeno kako.

Glede razdelitve mest, za kar se omenja, da bi štiri ministrska mesta lahko pripadla SD in tri Levici, je dejal, da so zaenkrat znotraj teh izhodišč, “plus minus eno ministrstvo.”

SD ju naj bi ob zunanjem ministrstvu (Fajon) pripadlo še pravosodje (Švarc Pipan) in še dva ministrstva, prioritete Levice so pa resorji sociale, šolstva in kulture. Kot bodoča ministra se omenja Luko Mesca in njegovo namestnico, aktivistko in ustavnovno članico Iniciative za demokratični socializem, Asto Vrečko.

Glede sodelovanja strank, ki so ostale zunaj parlamenta, je Golob dejal, da bodo v kvoti Gibanja Svoboda, z njimi se bodo na začetku pogovarjali sami. Ali bosta v ekipi tudi Marjan Šarec in Alenka Bratušek, pa ni želel komentirati.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1521427075500064769
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

kanal c0, protest
Golob proti Golobu oziroma poslednja bitka za pitno vodo
  • 12. 12. 2024
Plakat, konferenca. Nenápadní hrdinovia
Zgodbe neopaznih junakov
  • 11. 12. 2024
Nova: 178. številka Domovine
  • 11. 12. 2024