Ko mora evropska institucija prizemljiti aroganco Golobove vlade

Spomladanski izsledki Evrobarometra, ki Slovenijo uvrščajo na zadnje mesto po zaupanju v nacionalno vlado in na rep članic EU po zaupanju v institucije, v delu javnosti vzbuja buren odziv. »Odstop,« je bil na X-u jasen predsednik SDS Janez Janša. Tudi drugi v opoziciji ocenjujejo, da so ljudje očitno začeli tudi na lastni koži čutiti neučinkovitost vlade in neperspektivne, ideološko pogojene ukrepe. Medtem v vladi poudarjajo, da se že od začetka mandata soočajo s številnimi globalnimi in domačimi krizami in da se je trend podpore v zadnjih nekaj mesecih vendarle obrnil.

V Sloveniji vlada uživa zaupanje 21-odstotnega deleža državljank in državljanov, medtem ko 76 odstotkov vprašanih vladi ne zaupa, lahko razberemo iz spomladanskega poročila Evrobarometra. Raziskavo je med 26. marcem in 13. aprilom za Slovenijo pripravila agencija Mediana, in sicer  na vzorcu 1.011 oseb.

Nič obetavnejši ni niti trend. Politolog dr. Miro Haček je na podlagi raziskav ugotovil, da je od leta 2022, ko je bilo zaupanje 37-odstotno, do lanskega leta zaupanje strmoglavilo praktično na polovično vrednost, na 19-odstotno zaupanje. Nižje očitno vendarle ni šlo, letos je podpora zrasla malenkost nad petino, a je še vedno daleč pod povprečjem EU, ki je pri 36 odstotkih. In seveda tudi daleč od sosednjih držav.

V Avstriji vladi denimo zaupa 54 odstotkov državljank in državljanov, na Madžarskem 39 odstotkov anketiranih, v Italiji in na Hrvaškem pa po 34 odstotkov.

Arogantna, vzvišena komunikacija

Prvi razlog za dramatičen padec je neizpolnjevanje številnih predvolilnih obljub, je za Domovino ocenil dr. Haček. Tiste, ki pa so se uresničile, se niso na način, kot so ga javnomnenjsko razglašali. »Plačna reforma na primer ni plačna reforma,« je pripomnil.

Še en razlog je po njegovih besedah način, na katerega aktualna vlada komunicira z javnostjo. »Ta komunikacija je velikokrat arogantna, vzvišena,« je pojasnil. Odraža se v politikih, ki ne odgovarjajo na vprašanja novinarjev, če ta niso vnaprej dogovorjena. V času prejšnje vlade je bila takšna praksa po njegovih besedah zelo obsojana, zdaj pa ni.

Tretji razlog pa je podiranje demokratičnih standardov, dodaja politolog. »Ta vlada je najbrž tista, ki je do zdaj najbolj posegla v ustavnopravno ureditev, zlasti v zakonodajni veji oblasti,« je dejal.

Kaj o tem meni Golobov kabinet, kaj kabinet predsednice DZ in kaj politiki in analitiki - preberite v nadaljevanju.