KGZS svari: Sprejemanje zakona o zaščiti živali mimo kmetov

Vlada je konec preteklega tedna sprejela predlog novele zakona o zaščiti živali. Med predlaganimi spremembami so ureditev financiranja skrbi za zapuščene živali, uvedba omejitve posedovanja prostoživečih vrst živali in prepoved baterijske reje kokoši, so sporočili z vlade. Kmetje medtem glede slednjega opozarjajo, da zakon predvideva le prepoved reje kokoši, ne pa tudi prodaje jajc, kar bo ogrozilo slovenske kmete, obenem pa trg odprlo za pridelke iz sosednjih držav.

Zakon med drugim prinaša obvezno označitev mačk z namenom zmanjševanja števila zapuščenih mačk. Zvišujejo se normativi za izvajanje javne službe na ravni lokalnih skupnosti, predvidena pa je tudi uvedba začasnih skrbnikov zapuščenih živali.

Z novelo zakona se uvajajo tudi višji standardi dobrobiti živali, še zatrjuje vlada, ki je zakon že poslala v državni zbor. Med predlaganimi ukrepi so dopolnitev zahtev glede znanja skrbnikov živali ter uvedba obvezne analgezije in anestezije pri kirurški kastraciji sesnih pujskov. Omejuje se tudi uporaba kletk za pse v stanovanjih.

Poleg vsega naštetega pa zakon predvideva prepoved baterijske reje kokoši. Po razkritju pogojev na eni od kmetij v lanskem letu so dobili pobude za prepoved takega tipa reje, je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Eva Knez in dodala: »Preučili smo stanje in ugotovili, da je rejcev, ki kokoši še vedno redijo v kletkah, v Sloveniji 34, da je delež teh jajc na slovenskem trgu majhen, in da imamo na splošno samopreskrbo z jajci dovolj visoko, to je več kot 94 odstotkov.«

Poleg tega pristojni ocenjujejo, da zaradi prepovedi ne bo pretresov na trgu in težav pri zagotavljanju jajc. Država bo v triletnem prehodnem obdobju rejcem financirala 80 odstotkov stroškov za prehod na alternativno rejo.

Proti sprejemanju enostranskih odločitev

Na zakon so se kritično odzvali v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), kjer so zapisali, da so se pred uvrstitvijo zakona na sejo vlade predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sestali s predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij (NVKO) s KGZS na čelu. A od tedaj niso dobili nobenih povratnih informacij glede upoštevanja njihovih predlogov. »Kljub zahtevam NVKO, da ministrstvo posreduje pisne odgovore na predloge, ti niso bili posredovani,« so izpostavili.

Po njihovem mnenju težavo predstavlja dejstvo, da bo z zakonom prepovedana baterijska reja kokoši, ne pa tudi prodaja tovrstnih jajc, pravi predsednik KGZS Jože Podgoršek: »Zahtevamo enakovredne prehodne pogoje, kot jih predvideva Evropska komisija – nič več, nič manj! Sprejem takšnega zakona bo ogrozil slovenske kmetije in jih prisilil v zapiranje, naš trg pa bodo zapolnila živila in pridelki kmetov iz sosednjih držav. Kmetje se prvi zavzemamo za dobrobit živali, a prehodno obdobje mora biti v sozvočju z ljudmi, ne zgolj z živalmi!«

Nevladne kmetijske organizacije imajo zato glede na način sprejemanja zakonodaje občutek, »da gre za uvajanje sprememb v škodo kmetov, kmetijstva, gozdarstva ter vseh prebivalcev Slovenije«. Zato KGZS zahteva transparentnost in enakovredno obravnavo, saj nasprotujejo sprejemanju enostranskih odločitev mimo tistih, ki jih zakon neposredno zadeva.