Kdo ustvarja praznično toplino in bližino?
To, da je december samo še »veseli december«, ko je nujno veliko nakupovati, zapravljati, zavijati darila v živopisan papir, okraševati in »olučkati« hišo, predvsem pa, da se začne že sredi novembra, je precej zlajnana tema. Česar se trgovci zelo dobro zavedajo. In jim ni kaj dosti všeč. Kdo bo pa še zapravljal, če se bodo ljudje kar naenkrat dejansko zavedli, da je pravo bistvo praznikov vsebina in čas z bližnjimi, ne pa blišč in darila?
Ni boljše poti do spodbude k zapravljanju kot oglasi, ki zaigrajo na naša čustva. Prikažejo kratko zgodbico s srečnim koncem ali nenavadnim preobratom in mi že smrkamo v robčke in prikimavamo ter razmišljamo o smislu in pravem pomenu življenja. Inflacija oglasov s srečnimi družinami; nasmejanimi dedki, ki okrašujejo smrečico z vnučki, do ušes zaljubljenimi mladimi pari, ki se navihano valjajo v snegu in idiličnimi družinami, ki se ves čas zgolj smehljajo, je v decembru neverjetna.
Ste videli tisti ganljivi nemški oglas o starejšem gospodu, »Dedku«? Božič preživlja sam, otroci in vnuki pa mu le po telefonu zaželijo lepe praznike in se opravičijo, da jih ne bo. Tako leto za letom. Dokler nenadoma ne prejmejo obvestila o njegovi smrti. Vsi v črnini se zberejo v njegovem domu, kjer jih Dedek preseneti – živ in zdrav. In potem vseli skupaj večerjajo, se smejijo in končno uživajo skupni božič, kot bi ga morali že leta.
Video bi bilo prav lepo pogledati, če se ne bi na koncu prek zaslona zapisalo ime nemškega veletrgovca, ki ubije vso sporočilnost. Kot bi hoteli reči: »Božič obvezno preživite s svojimi najdražjimi, a ne pozabite se prej izdatno založiti v trgovini!«
Ste opazili letošnji praznični slogan enega naših trgovcev? S praznično toplino ustvarjamo bližino pravijo. Pa prav bližino, ki nam je začela polzeti iz rok zaradi prevelike naravnanosti k potrošnji, k stvarem, k »imeti več«, bi nam zdaj radi vrnili … v trgovinah?
Trgovci pač prodajajo. Tu ni nobene topline ali bližine. Njihove reklame v »božičnem« duhu nas ne zasipajo zato, ker bi nam resnično želeli dobro ali ker bi jim bilo mar za našo dobrobit. Ravno zato so vsi ti srečni ljudje tako daleč od realne slike – izjemno lepo oblečeni, zbrani okrog razkošne smrečice ali bogato obložene mize, katere vrednost, če seštejemo vse jedi, hode in pijače, presega mesečni proračun povprečne slovenske družine. In ko jih gledamo, si zaželimo biti kot oni. Ker so tako zelo srečni in zadovoljni!
Da bomo kot oni, pa moramo biti za praznike svečano oblečeni, imeti bogato a okusno okrašen dom in prefinjeno izbrane jedi za sladokusce. Tako spretni in prepričljivi so, da spotoma pozabiš, kako malo je v resnici potrebno za lepo praznično vzdušje.
Če si bo kak trgovec kdaj res zaželel doprinesti k praznični bližini in toplini, bo v oglas dal družino, katere člani se, vsi po vrsti oblečeni v trenerke in doma spletene puloverje, stiskajo okrog jaslic ali na kavču in razen ene sveče ali ene kitare ali ene oguljene družabne igre ne potrebujejo čisto nič za popoln božični večer. Gotovo bo ta podoba bolj realna od tiste, ki jo v reklamah slikajo zdaj. Ne bo pa dobra za »biznis«, to pa res ne.
Ni boljše poti do spodbude k zapravljanju kot oglasi, ki zaigrajo na naša čustva. Prikažejo kratko zgodbico s srečnim koncem ali nenavadnim preobratom in mi že smrkamo v robčke in prikimavamo ter razmišljamo o smislu in pravem pomenu življenja. Inflacija oglasov s srečnimi družinami; nasmejanimi dedki, ki okrašujejo smrečico z vnučki, do ušes zaljubljenimi mladimi pari, ki se navihano valjajo v snegu in idiličnimi družinami, ki se ves čas zgolj smehljajo, je v decembru neverjetna.
Oglas o osamljenem dedku
Ste videli tisti ganljivi nemški oglas o starejšem gospodu, »Dedku«? Božič preživlja sam, otroci in vnuki pa mu le po telefonu zaželijo lepe praznike in se opravičijo, da jih ne bo. Tako leto za letom. Dokler nenadoma ne prejmejo obvestila o njegovi smrti. Vsi v črnini se zberejo v njegovem domu, kjer jih Dedek preseneti – živ in zdrav. In potem vseli skupaj večerjajo, se smejijo in končno uživajo skupni božič, kot bi ga morali že leta.
Trgovci pač prodajajo. Tu ni nobene topline ali bližine. Njihove reklame v »božičnem« duhu nas ne zasipajo zato, ker bi nam resnično želeli dobro ali ker bi jim bilo mar za našo dobrobit.
Video bi bilo prav lepo pogledati, če se ne bi na koncu prek zaslona zapisalo ime nemškega veletrgovca, ki ubije vso sporočilnost. Kot bi hoteli reči: »Božič obvezno preživite s svojimi najdražjimi, a ne pozabite se prej izdatno založiti v trgovini!«
Ste opazili letošnji praznični slogan enega naših trgovcev? S praznično toplino ustvarjamo bližino pravijo. Pa prav bližino, ki nam je začela polzeti iz rok zaradi prevelike naravnanosti k potrošnji, k stvarem, k »imeti več«, bi nam zdaj radi vrnili … v trgovinah?
S praznično toplino prodajamo bližino
Trgovci pač prodajajo. Tu ni nobene topline ali bližine. Njihove reklame v »božičnem« duhu nas ne zasipajo zato, ker bi nam resnično želeli dobro ali ker bi jim bilo mar za našo dobrobit. Ravno zato so vsi ti srečni ljudje tako daleč od realne slike – izjemno lepo oblečeni, zbrani okrog razkošne smrečice ali bogato obložene mize, katere vrednost, če seštejemo vse jedi, hode in pijače, presega mesečni proračun povprečne slovenske družine. In ko jih gledamo, si zaželimo biti kot oni. Ker so tako zelo srečni in zadovoljni!
Da bomo kot oni, pa moramo biti za praznike svečano oblečeni, imeti bogato a okusno okrašen dom in prefinjeno izbrane jedi za sladokusce. Tako spretni in prepričljivi so, da spotoma pozabiš, kako malo je v resnici potrebno za lepo praznično vzdušje.
Če si bo kak trgovec kdaj res zaželel doprinesti k praznični bližini in toplini, bo v oglas dal družino, katere člani se, vsi po vrsti oblečeni v trenerke in doma spletene puloverje, stiskajo okrog jaslic ali na kavču in razen ene sveče ali ene kitare ali ene oguljene družabne igre ne potrebujejo čisto nič za popoln božični večer. Gotovo bo ta podoba bolj realna od tiste, ki jo v reklamah slikajo zdaj. Ne bo pa dobra za »biznis«, to pa res ne.
Zadnje objave
Pol leta po Orbánu: kaj Magyar ruši in kaj ohranja
21. 9. 2026 ob 10:49
Dr. Blaž Germšek: Kmetijstvo – posel ali boj za preživetje?
21. 9. 2026 ob 9:00
Petica ni pravica
21. 9. 2026 ob 6:00
Kako smo zidali hiše (10/10): Kdor dela vse nedelje, se sreča mimo pelje
20. 9. 2026 ob 19:00
Ko otrok želi spremeniti spol (3. del): Laura je postala Jake, toda težava je ostala
20. 9. 2026 ob 16:30
S. Vesna Hiti in Jana Lampe: 35 let skrbi za revne
20. 9. 2026 ob 14:30
Viki Ašič – Avsenik z diatonično harmoniko
20. 9. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
Petica ni pravica
21. 9. 2026 ob 6:00
Kako smo zidali hiše (10/10): Kdor dela vse nedelje, se sreča mimo pelje
20. 9. 2026 ob 19:00
Ko otrok želi spremeniti spol (3. del): Laura je postala Jake, toda težava je ostala
20. 9. 2026 ob 16:30
Prihajajoči dogodki
SEP
22
SEP
23
Literarna čajanka s pisateljico Bronjo Žakelj
18:59 - 19:30
SEP
27
OCT
10
Pohod za življenje v Ljubljani
09:30 - 16:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.