Kdo medtem, ko Fajonova dirigira blatenju Slovenije, razmišlja o prihodnosti Evrope?

Foto: Evropski parlament
Dobro se spomnim, kdaj je aktualni predsednik vlade nazadnje deloval tako umirjeno in prav zaradi tega me je v tem trenutku tudi malo strah. Bilo je skoraj pred letom in pol v oddaji Politično, kjer je zdaj že nekdanjo Šarčevo vlado razglasil za politično truplo. Preostalo je zgodovina.

Tudi včeraj smo namesto srboritega tviteraša pravzaprav gledali umirjenega politika, ki se je na svoj nastop dobro pripravil. Tako besedno kot psihično, saj ob vsem izrečenem, pa naj bo resnično ali ne, ni bilo lahko ohraniti mirnih živcev.

V Strasbourgu so dobro vedeli, kdo prihaja. Zlobni avtokrat, ki bo Slovenijo, po vzoru prijatelja Viktorja Orbana, spremenil v državo avtokracije in korupcije. Plenarno zasedanje je tako postalo soočenje z grešnim kozlom in zdelo se je, da so poslanci med pripravami kar tekmovali v tem, kdo ga bo med svojim nastopom bolje dregnil oziroma besedno udaril.


Posnetek komentarja Blaža Čermelja je na voljo na koncu prispevka.




Toda pri tem načrtu so spregledali kar nekaj pomembnih stvari.

Slovenija ne sme ostati sama


Najprej seveda to, da Slovenija v globalnem svetu sama ne more preživeti. Ne more. Zato je prisiljena sklepati takšna in drugačna politična zavezništva ter verjeti v evropsko zgodbo. Morda se tega ne zavedajo vsi slovenski politični akterji, ampak kar se tiče najvišjih politikov slovenske desne sredine, kot so Janša, Peterle, Tomc, Zver in Novak, tega dvoma ni. Zato prav gotovo ne bodo storili ničesar, s čimer bi Evropsko zvezo morebiti razklali.

To pa seveda ne pomeni, da bodo ti vedno plesali po notah bruseljske politike in birokracije.

Ta je bila včeraj sredi Strasbourga pravzaprav grobo osmešena. Kajti če še enkrat podrobno analiziramo razpravo, ugotovimo, da je Janša govoril o Evropski uniji, evropski poslanci pa so govorili (predvsem) o Sloveniji.

In sodeč po tem, da je bil njegov govor, tako v ponedeljek doma, kot v torek v Strasbourgu povedan podobno in predvsem na pamet, lahko sklepamo, da v izrečeno tudi verjame.
Ne gre spregledati naravnost sramotnega nastopa evropske poslanke Tanje Fajon. Niti v vojni se tako ne blati.

Vaše besede so pravilne ...


Je bilo zaradi tega v razpravni dvorani kaj osuplosti? Zagotovo. Pravzaprav je kompliment glede tega dobil tudi s strani evropskih liberalcev, kajti njihovemu predstavniku Maliku Azmaniju je ob vsem gnevu uspelo izjaviti, da so njegove besede pravilne, dejanja pa ne.

Nastopajočim poslancem seveda gre oprostiti, da slabo poznajo Slovenijo. Za kaj takšnega pravzaprav večina poslancev nima časa, zato je vezana na podatke s strani svojih asistentov in kolegov. Pri tem ne gre spregledati naravnost sramotnega nastopa evropske poslanke Tanje Fajon. Niti v vojni se tako ne blati. Na srečo je bil montažer prizanesljiv, po nastopu je namreč dvorana obstala v mučni tišini.


Kdo bo razmišljal o prihodnosti


A pustimo zdaj detajle posameznih nastopov. Tisto, kar na koncu dvourne seje najbolj boli, je ugotovitev, da sta bila v dvorani pravzaprav opazna le dva, ki sta govorila o evropski prihodnosti: Janša in Ursula von der Leyen.
Tisto, kar na koncu dvourne seje najbolj boli je ugotovitev, da sta bila v dvorani pravzaprav opazna le dva, ki sta govorila o evropski prihodnosti: Janša in Ursula von der Leyen.

Na koncu namreč ni mogoče kupiti dejstva, da je Slovenija tak avtoritarni in korupcijski problem, da bi vanj veljalo usmeriti vse svoje sile. Prav gotovo ne.

Slovenskega predsedovanja iz leta 2008 se spomnimo prav po tem, da je bilo mirno. V naslednjih letih so sledile hude krize, najprej finančna, nato dolžniška, zatem migrantska, brexit in covid 19. Težke krize, ki še vedno niso popolnoma premagane. A namesto da bi se Evropska unija danes pogovarjala, kako bo zopet postala najbolj ugledno svetovno gospodarstvo, se zdi, da njeni predstavniki namesto poti naprej iščejo le nestrinjanja ter bolj ali manj namišljene sovražnike.

Medtem je Kitajska gospodarsko prevzela skoraj celotno Afriko in sploh ne skriva, da si želi glavne besede tudi v neposredni bližini Unije - na zahodnem Balkanu. Nobenega dvoma ni, da bo že kmalu iskala trdna zavezništva tudi v sami Evropski uniji. O njenem spoštovanju prava in človekovih pravic bi lahko veliko bolj utemeljeno razpravljali.

Jasno je, da imamo v sobi slona, ki ga ne želimo videti. Nekateri so včeraj to lahko slišali, a se še vedno obnašali, kot da največji sovražnik Unije prihaja iz panonskih ravnic in sončne strani Alp.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
JUN
05