Kdo mlade muslimane spreobrača v teroriste?
Največji uspeh islamskih ekstremistov pri doseganju njihovih ciljev je zagotovo radikalizacija mladih fantov in deklet, mnogih rojenih imigrantskim staršem v Evropi. Ti so kar naenkrat v imenu Alaha pripravljeni ubijati druge ljudi na najbolj grozovite načine in pri tem žrtvovati tudi svoje življenje.
Kako lahko do tega pride in kdo tako manipulira s temi mladimi ljudmi, je v zanimivem video intervjuju za Deutsche Welle spregovoril psiholog in strokovnjak s področja islamskega ekstremizma, Ahmad Mansour.
Sogovornik je dodatno aktualen tudi zaradi lastne izkušnje z islamizmom, v katerega je bil vpet, a se mu je iz njegovih krempljev uspelo iztrgati.
Ahmad Mansour je v Izraelu rojeni Palestinec. V mladosti se je zatekel k islamističnemu nauku.
"V tistem obdobju sem šel skozi osebno krizo in sem mislil, da mi islamisti lahko pomagajo pri soočanju z njo. Vsega sem imel dovolj. V šoli so se spravljali name, bil sem sam. Nisem imel prijateljev. Bil sem depresiven, skrbela me je prihodnost, tako da je bilo biti del elitne skupine zelo dober občutek," pove o svoji izkušnji.
Kontakt z islamisti je navezal preko učnih ur Korana - najprej je šlo za navaden verski pouk o knjigi, kmalu nato pa je sledila še ideologija. In ta ideologija, pravi Mansour, je temeljila na sovraštvu.
"Zato danes lahko govorim o islamizmu, ker sem bil takrat sam islamist."
Danes ugledni v Berlinu živeči psiholog in strokovnjak za islamski terorizem pravi, da moramo nasilje razumeti v širšem smislu, kot ga obravnavamo ponavadi.
"Vprašanje je, kako definiramo nasilje. Na primer, če jaz nadlegujem svoje sestre in omejim njihovo svobodo, je to vrsta nasilja. Če nadlegujem in žalim sosedo, ker ne nosi naglavne rute, je to tudi vrsta nasilja. Našo definicijo nasilja moramo razširiti, gre za več kot za teroristične napade."
Glede radikalizacije mladih Mansour pojasnjuje, da poteka na treh nivojih. Prvi je psihološki faktor - tarča so ljudje, ki gredo skozi različne življenjske krize, kot so kriza identitete, depresija ali odsotnost očetovske figure.
Drugi nivo je sociološki - gre za ljudi, ki iščejo svojo identiteto in želijo pripadati elitni skupini.
Tretji nivo je ideološki - gre za način interpretacije vere in mladi, ki odraščajo v družinah, ki dopuščajo takšno interpretacijo, lahko postanejo radikalizirani.
Kljub vsemu mladi ne postanejo islamisti kar naenkrat, pravi Mansour. "Morda imajo neke vrednote, ki lahko vodijo k radikalizaciji, vendar se to ne zgodi vedno. Zato je tako zelo pomembna preventiva," pojasnjuje.
"Nemške oblasti pogosto govorijo o "turboradikalizaciji", vendar ta ne obstaja. Ljudje ne postanejo morilci čez noč, ampak imajo že prej določeno naravnanost, vrednote ter vedenjske vzorce. Gre za del procesa. Včasih lahko to prepoznamo, včasih ne moremo."
V svoji zadnji knjigi (Generation Allah, 2015) Mansour piše o današnji skupini k islamizmu nagnjenih mladih, ki jih poimenuje "generacija Alah". Pri tem se dotakne tudi vpliva salafizma na njihovo radikalizacijo. Salafizem v Nemčiji ni prepovedan, vendar je zaradi svojih naukov in ideologije znan kot problematičen.
Raziskave osebne zgodovine terorističnih napadalcev v Parizu, Bruslju, Berlinu, Würzburgu ... so po besedah Mansourja pokazale, da so ti mladci bili aktivni v določenih salafističnih skupinah.
"To gre preko interpretacije islama - je ideologija, ki temelji na dehumanizaciji ljudi, vzdrževanju popolnega nadzora nad njimi, aktivnem rekrutiranju novih članov in v ekstremnih primerih na uporabi nasilja proti zaznanemu sovražniku."
Ko religijska podskupina razvije fašistično ideologijo, opozarja Mansour, mora javnost, natančneje oblast, ukrepati. "Moramo spregovoriti in povedati, da to ni sprejemljivo."
Sam Masour podpira t. i. "razsvetljeni islam" in je mnenja, da bi bila za preprečitev radikalizacije potrebna reforma tradicionalnega islama. Večina islamskih organizacij v Nemčiji njegove zahteve po reformah ne podpira.
"Muslimani se morajo vprašati: kako lahko islam ustvari nekaj tako pošastnega? Kakšne vrste alternativo lahko ponudimo našim mladim? Zavzemati se moramo za demokracijo in za človekove pravice."
https://www.youtube.com/watch?v=GTJUaq-9Arc
Kako lahko do tega pride in kdo tako manipulira s temi mladimi ljudmi, je v zanimivem video intervjuju za Deutsche Welle spregovoril psiholog in strokovnjak s področja islamskega ekstremizma, Ahmad Mansour.
Sogovornik je dodatno aktualen tudi zaradi lastne izkušnje z islamizmom, v katerega je bil vpet, a se mu je iz njegovih krempljev uspelo iztrgati.
Ahmad Mansour je v Izraelu rojeni Palestinec. V mladosti se je zatekel k islamističnemu nauku.
"V tistem obdobju sem šel skozi osebno krizo in sem mislil, da mi islamisti lahko pomagajo pri soočanju z njo. Vsega sem imel dovolj. V šoli so se spravljali name, bil sem sam. Nisem imel prijateljev. Bil sem depresiven, skrbela me je prihodnost, tako da je bilo biti del elitne skupine zelo dober občutek," pove o svoji izkušnji.
Kontakt z islamisti je navezal preko učnih ur Korana - najprej je šlo za navaden verski pouk o knjigi, kmalu nato pa je sledila še ideologija. In ta ideologija, pravi Mansour, je temeljila na sovraštvu.
"Zato danes lahko govorim o islamizmu, ker sem bil takrat sam islamist."
Pomembni sta preventiva in reforma islama
Danes ugledni v Berlinu živeči psiholog in strokovnjak za islamski terorizem pravi, da moramo nasilje razumeti v širšem smislu, kot ga obravnavamo ponavadi.
"Vprašanje je, kako definiramo nasilje. Na primer, če jaz nadlegujem svoje sestre in omejim njihovo svobodo, je to vrsta nasilja. Če nadlegujem in žalim sosedo, ker ne nosi naglavne rute, je to tudi vrsta nasilja. Našo definicijo nasilja moramo razširiti, gre za več kot za teroristične napade."
Glede radikalizacije mladih Mansour pojasnjuje, da poteka na treh nivojih. Prvi je psihološki faktor - tarča so ljudje, ki gredo skozi različne življenjske krize, kot so kriza identitete, depresija ali odsotnost očetovske figure.
Drugi nivo je sociološki - gre za ljudi, ki iščejo svojo identiteto in želijo pripadati elitni skupini.
Tretji nivo je ideološki - gre za način interpretacije vere in mladi, ki odraščajo v družinah, ki dopuščajo takšno interpretacijo, lahko postanejo radikalizirani.
Kljub vsemu mladi ne postanejo islamisti kar naenkrat, pravi Mansour. "Morda imajo neke vrednote, ki lahko vodijo k radikalizaciji, vendar se to ne zgodi vedno. Zato je tako zelo pomembna preventiva," pojasnjuje.
"Nemške oblasti pogosto govorijo o "turboradikalizaciji", vendar ta ne obstaja. Ljudje ne postanejo morilci čez noč, ampak imajo že prej določeno naravnanost, vrednote ter vedenjske vzorce. Gre za del procesa. Včasih lahko to prepoznamo, včasih ne moremo."
V svoji zadnji knjigi (Generation Allah, 2015) Mansour piše o današnji skupini k islamizmu nagnjenih mladih, ki jih poimenuje "generacija Alah". Pri tem se dotakne tudi vpliva salafizma na njihovo radikalizacijo. Salafizem v Nemčiji ni prepovedan, vendar je zaradi svojih naukov in ideologije znan kot problematičen.
Raziskave osebne zgodovine terorističnih napadalcev v Parizu, Bruslju, Berlinu, Würzburgu ... so po besedah Mansourja pokazale, da so ti mladci bili aktivni v določenih salafističnih skupinah.
"To gre preko interpretacije islama - je ideologija, ki temelji na dehumanizaciji ljudi, vzdrževanju popolnega nadzora nad njimi, aktivnem rekrutiranju novih članov in v ekstremnih primerih na uporabi nasilja proti zaznanemu sovražniku."
Ko religijska podskupina razvije fašistično ideologijo, opozarja Mansour, mora javnost, natančneje oblast, ukrepati. "Moramo spregovoriti in povedati, da to ni sprejemljivo."
Sam Masour podpira t. i. "razsvetljeni islam" in je mnenja, da bi bila za preprečitev radikalizacije potrebna reforma tradicionalnega islama. Večina islamskih organizacij v Nemčiji njegove zahteve po reformah ne podpira.
"Muslimani se morajo vprašati: kako lahko islam ustvari nekaj tako pošastnega? Kakšne vrste alternativo lahko ponudimo našim mladim? Zavzemati se moramo za demokracijo in za človekove pravice."
Ahmad Mansour, psiholog in avtor, je v Izraelu rojeni Palestinec, od leta 2004 pa s svojo družino živi v Nemčiji.
Velja za strokovnjaka na področju islamizma ter se ukvarja s projekti in iniciativami proti radikalizaciji, proti zatiranju v imenu časti ter proti antisemitizmu v islamski skupnosti.
Je dobitnik številnih nagrad s področja širjenja strpnosti, med drugim je bil leta 2016 s strani države razglašen za Ambasadorja demokracije in tolerance.
Velja za strokovnjaka na področju islamizma ter se ukvarja s projekti in iniciativami proti radikalizaciji, proti zatiranju v imenu časti ter proti antisemitizmu v islamski skupnosti.
Je dobitnik številnih nagrad s področja širjenja strpnosti, med drugim je bil leta 2016 s strani države razglašen za Ambasadorja demokracije in tolerance.
https://www.youtube.com/watch?v=GTJUaq-9Arc
Zadnje objave
Prehranska revolucija po Golobovo
26. 5. 2026 ob 8:36
Procesni in timski pristop k izvajanju aktivnosti
26. 5. 2026 ob 6:00
Bodo poslanci le morali biti trezni?
25. 5. 2026 ob 19:24
Ali Trump iranskemu režimu podaljšuje življenje?
25. 5. 2026 ob 19:02
Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji po mesecih padanja vendarle bolj optimistično
25. 5. 2026 ob 18:40
Referendum o parkirni politiki v Ljubljani: potrebnih še okoli 3.000 podpisov
25. 5. 2026 ob 18:28
Ekskluzivno za naročnike
Procesni in timski pristop k izvajanju aktivnosti
26. 5. 2026 ob 6:00
Ali lahko Slovenija še najde skupni jezik?
25. 5. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
26
MAJ
26
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
MAJ
27
Vabilo na predavanje iz cikla Pozabljena zgodovina
11:00 - 12:00
MAJ
29
Andrej Perko: Premene 29. maj – 30. junij 2026
19:00 - 20:00
MAJ
29
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.