Kdo bo skrbel za naše starše? Pomanjkanje delavcev je očitno hujše, kot je videti na prvi pogled.

Uredništvo
Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Po več kot desetletju prizadevanj so decembra lani v Žireh končali gradnjo doma za starejše. A namesto da bi se stanovalci vanj naselili že ob koncu leta, je ta lahko prve od njih pričakal šele maja. Podobno se prav v teh dneh dogaja tudi v Komendi. Odprtje bi lahko bilo že jeseni, a ga ne bo, ker trenutno ne najdejo dovolj negovalnih delavcev.

Podobno je tudi v gostinstvu. V marsikateri slovenski gostilni boste zvečer ali popoldne zaman naročali hrano in pijačo. Te ob manj obleganih urah preprosto zaprejo svoja vrata, saj nimajo dovolj delavcev.

Zdrava pamet bi ob tem dejala, pa naj povišajo plače in jih bodo našli. Toda v resnici je problem že davno prerastel zgolj težavo prenizkih plač.

Podobne težave namreč beležijo tudi drugje po Evropi, razlika med njimi in Slovenijo pa je, da jih tam prepoznavajo in tudi skušajo reševati.

Brezposelnost je rekordno nizka


V Sloveniji je bilo julija registriranih 54.341 brezposelnih, kar je 0,9 odstotka več kot junija, ko je bila stopnja brezposelnosti najnižja v zgodovini države. Tolikšno število brezposelnih pomeni, da je med njimi že zelo malo tistih, ki so dejansko sposobni delati. Mnogi med njimi namreč niti ne želijo oziroma ne morejo delati, kar pomeni, da je med njimi takoj zaposljivih le nekaj tisoč ljudi.

Morebitna aktivacija tega dela prebivalstva se neprestano izkazuje za zelo težavno, politika pa v to polje praviloma ne želi drezati, saj bi to od nje zahtevalo precejšnje napore in bistveno boljše načrtovanje aktivacijskih programov.

Prebivalstvo se stara


Toda te številke so nekakšna stalnost že vrsto let in na alarmantno stanje ne vplivajo veliko. Tisto, kar je v tem trenutku drugače kot prej, je, da se evropsko prebivalstvo stara. To pomeni, da je ob enakem številu prebivalcev iz leta v leto manj delovno aktivnih ljudi. Potrebe po določenih poklicih pa so vedno večje. Družinski zdravnik, ki skrbi za pretežno mlado populacijo, ima tako lahko brez težav opredeljenih tudi več kot tri tisoč pacientov. Medtem pa jih zdravnik v domu za starejše utegne dobro oskrbeti komaj kakih tristo.

Prav tako večje število starejših dvigne tudi potrebe po negovalcih in drugih spremljevalnih poklicih.

Pomanjkanje delavcev na najvišji ravni doslej


Z izrazitim pomanjkanjem delavcev se trenutno spopada tudi največji evropski trg dela. Pomanjkanje delavcev je po raziskavi münchenskega inštituta za gospodarske raziskave IFO julija prizadelo že 49,7 odstotka podjetij.

Toda tudi če se bo stanje na področju pomanjkanja delavcev zaradi bližajoče se recesije začasno umirilo, negativni obeti ostajajo tudi za naprej.

Število delovno aktivnih prebivalcev se zmanjšuje povsod po Evropi, medtem ko naravnega prirasta ni. Prav zato številne evropske države vse bolj skrbno spremljajo demografsko situacijo in po potrebi ukrepajo tudi z lažjimi postopki pri uvozu delovne sile.

V Sloveniji s težavami skoraj vsa velika podjetja


Da bi se jim na tem področju priključila tudi Slovenija, ni upati. Nova vlada je namreč rokohitrsko ugasnila komaj nastali urad za demografijo. Stanje na področju delovne sile pa je nevzdržno tudi v Sloveniji. Zadnji podatki Zavoda za zaposlovanje kažejo, da se je tudi v Sloveniji s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev ukvarjala že več kot polovica delodajalcev, med velikimi delodajalci pa je takšnih že skoraj 80 odstotkov.

O dogajanju glede urada za demografijo smo pisali v tem članku.

V gostinstvu manjka že več kot 10.000 delavcev


Stanje je trenutno najhujše na področju zdravstvene nege, kjer je kadra sicer dovolj, vendar ta zaradi slabih pogojev dela svojo priložnost raje išče v drugih deficitarnih poklicih.

Zelo slabo je tudi stanje v turizmu in gostinstvu, kjer naj bi po besedah predsednika upravnega odbora sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Blaža Cvara primanjkovalo že več kot 10.000 delavcev. Temu so se številni obrati prilagodili tako, da poslujejo le še ob najbolj rentabilnih urah, preostali čas pa so zaprti, saj nimajo dovolj osebja, ki bi gostom lahko pripravilo in postreglo hrano in pijačo.

Iskanje delavcev v tujini je polno ovir


V tako zaostreni situaciji so se mnogi po delavcih začeli ozirati v tujino. Toda pri tem je nastalo precej težav. Bazen delavcev z območja nekdanje Jugoslavije se je v zadnjih letih močno izpraznil. Prav tako letos v EU ne bodo delali številni delavci z območja Ukrajine, saj zaradi vojne ne smejo zapustiti države.

Pa tudi ko podjetje naposled najde delavca, zaradi zapletenih birokratskih postopkov traja najmanj pol leta, preden zaposleni končno prejme dovoljenje za delo. Prav zaostanki na tem področju so pred dnevi odnesli načelnika upravne enote Ljubljana Bojana Babiča. Toda kot je ta pojasnil na novinarski konferenci, pogojev za uspešnejše delo na tem področju ni. Zaposleni lahko s strankami komunicirajo zgolj in samo v slovenskem jeziku (pa čeprav znajo tudi druge), obenem pa so iskalci dela po prioriteti reševanj vlog potisnjeni prav na konec vrste.

Svoje dodajo tudi zgodbe o zlorabah delavcev. Na Ministrstvu za delo, ki ga vodi Luka Mesec, si tako predstavljajo, da bi v izogib zlorabam odpravili vezavo tujega delavca na istega delodajalca za leto dni. Toda to obenem pomeni, da bi slovensko podjetje, ki se je trudilo z iskanjem delavca in pridobivanjem dokumentacije, tega izgubilo še pred iztekom tega roka. Ta bi lahko odšel v podjetje, kjer mu ponujajo boljše pogoje. To pa je praviloma v drugih članicah EU.

Problematično je tudi, da se stigmatizira podjetja, ki bi rada delavce iskala tudi v za nekatere preveč eksotičnih državah, kot so Bangladeš ali Filipini. Takšna podjetja se v Sloveniji pogosto stigmatizira, pa čeprav jih tam iščejo tudi podjetja iz drugih evropskih držav.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Bo zaradi umetne inteligence vaša plača višja, nižja ali je sploh ne bo?
  • 31. 07. 2023
Službe, ki jih ogroža umetna inteligenca. Je vaša med njimi?
  • 21. 07. 2023
Ko uničujemo Zemljo, uničujemo sebe. Ko uničujemo drugega, škodimo sebi.
  • 13. 08. 2023