Kakšen poslanec je dober poslanec?

Približujejo se volitve, kandidati za poslance nas gledajo z vsake obcestne table, na družabnih omrežjih ne moreš spregledati velike in raznovrstne aktivnosti tistih, ki se potegujejo za stolček v parlamentu. Vse v redu in prav, je predvolilni čas, čas nagovarjanja. Na nas pa je, koga bomo izbrali.

Nekateri izbirajo glede na stranko, ki ji kandidat pripada, drugi glede na kandidatovo osebnost in simpatičnost, tretje prepričajo obljube, kaj bomo komu dali in kaj bomo komu vzeli…

Če pogledamo malo globje in upoštevamo, da so otroci ogledalo staršev, bi morda lahko rekli, da so tudi poslanci ogledalo naroda. Vseh narodovih frustracij, bojazni, pa tudi širokogrudnosti, iskrenosti… Poslanci so narod v malem.

Ecce homo!

Poslanec oz. kandidat za poslanca, ne glede na stranko, je vedno najprej človek. In prav je, da ga pogledamo kot človeka. In ne zgolj kot podaljšek stranke.

Pustimo za hip ob strani delitve na leve, desne in baje sredinske. Kajti na vseh straneh so samo ljudje, čeprav je videti, da stranke občasno doživljajo, da imajo na nasprotni strani hudiče. Vsi volivci volijo v prepričanju, da volijo dobro. In na neki točki v prihodnosti bo treba na ravni naroda premagati delitve.

Poslanec je tisti, ki je poslan. Poslan od nas, ki smo ga izvolili. Poslan v parlament. Poslan, da nas zastopa pred državo. To je njegovo poslanstvo.

Koga pošljemo, da nas zastopa? Menda ne nekoga, ki nima bolj pametnega dela. Pač pa pošljemo prvaka. Najboljšega, najsposobnejšega, najbolj zaupanja vrednega…

Zakaj torej parlament ni poln nadpovprečnih posameznikov?

Žal ima danes pri nas politika tako slab sloves, da se za kandidaturo odločajo le redki ugledni ljudje.

Se spomnite kako težko je pred leti tedanji premier našel kmetijskega ministra. Vrsta uglednih ljudi je odklonila položaj. Na ta račun so se že začele risati karikature. Ministrstvo je potem sprejel in se v politiki tudi dodobra udomačil sedanji prvak SD.

Kakšen je torej dober poslanec?

Dober poslanec je aktiven poslanec:  Se zanima, se oglaša? Sploh hodi na seje? Kako lahko to veste, če ravno nimate časa ali želodca za ogled sej državnega zbora? Obstaja spletna stran, ki je odlično orodje vpogleda v delo poslancev. Si želimo poslance, ki bodo le kimali svojim bolj vidnim strankarskim kolegom in se oglasili le takrat, ko se jim po pokvarila glasovalna naprava? Seveda si prav tako ne želimo poslancev, ki lajajo na vsako muho, ki leti mimo. Pač pa, da se modro in tehtno aktivirajo, ko je potrebno.

Dober poslanec je razgledan poslanec: Je na tekočem z zadevami na domači in tuji sceni? Zna povedati še kaj drugega kot to, da je drugi poslanec nima pojma. Je sposoben poslušati tudi drugo stran? Pa ne zato, da bi pljuval po njej, pač pa da bi razumel celotno sliko. Le tako si lahko ustvari objektivno mnenje. Je široko splošno razgledan, govori tuje jezike, ima dobre svetovalce? Ne želimo si poslancev, ki so ovce in ne razmišljajo s svojo glavo, ki se jim ne ljubi preštudirati predloga zakona in preveriti kako podobne stvari rešujejo v drugih državah…

Dober poslanec je pošten in odgovoren: v dosedanjem privatnem in poslovnem življenju se je izkazal kot poštenjak. Pa ne le po svojem mnenju, pač pa tudi po mnenju sosedov, sodelavcev, someščanov…  Sprejema odgovornost za svoja dejanja in ne kaže s prstom na koalicijskega kolega, kot da sam ne bi bil zraven pri sprejemanju odločitev.

Dober poslanec je razumen: zaveda se, da je treba zato, da nekomu nekaj daš, najprej imeti. Ali nekje vzeti. Si res želimo poslance, ki nimajo stika z realnostjo, ki se obnašajo kot da denar raste na drevesu in da državna malha nima dna? Ki dajejo nerealne obljube, ne rešujejo pa realnih aktualnih problemov, ki bi jih lahko?

Dober poslanec je demokratičen in spoštuje volivce: in to ne le svoje, ampak vse. Ali pa že pred volitvami na glas razmišlja, kako v primeru njemu neljubega rezultata zaobiti voljo volivcev in mimo njih sestaviti vlado po svoje. Ali potem sploh rabimo volitve? ( podobnost s prvakom Desusa nikakor ni naključna).

Dober poslanec zna sodelovati: Nikogar vnaprej ne izključuje, pač pa išče to, kar nas združuje in ne to kar nas ločuje. Nobena stranka ne bo sama vodila države (upamo vsaj, ker tak sistem smo že imeli in so posledice še danes), zato mora znati sodelovati z drugimi in po možnosti že v predvolilnem boju kazati vsaj osnovno spoštovanje do morebitnih bodočih sodelavcev.

Seveda idealen poslanec ne obstaja in vsi smo samo ljudje. Vendar če ne bomo imeli visokih meril za svoje predstavnike, si boljših niti ne zaslužimo. Izbirajmo torej med tistimi, ki se idealu vsaj približajo in če ne gre drugače, jih večkrat sproti spomnimo na to, da smo jih volivci v prvi vrsti poslali v parlament, da bi dobro vodili našo državo in ne zato, da bi nas zabavali v resničnostnem šovu z naslovom Naša mala politika.