Kakšen bi bil svet brez razlik med ljudmi?

Takoj na začetku današnje evangeljske zgodbe postanemo pozorni na to, kako različno deli Bog svoje darove. Nekdo dobi pet talentov, nekdo dva, nekdo pa le enega. Človek se vpraša, ali je to prav. Ali ni tisti, ki je prejel manj, prikrajšan? Ali Bog nima vseh ljudi enako rad? Po katerih merilih daje temu več in onemu manj?

Ne gre le za umske sposobnosti, kot navadno razumemo besedo talent. Gre za razlike med ljudmi na splošno. Razdeljeni smo na moške in ženske, potem pa se vrstijo razlike v tem, kako je kdo zdrav (ali bolan), velik (ali majhen), močan (ali slab), hiter (ali počasen), spreten (ali neroden), bogat (ali reven)... V kako različnih krajih, deželah in celinah smo roje­ni, od kako različnih staršev smo vzgajani, kako različno mla­dost smo imeli . . .

Če se nam zdi ta različnost nepravična, razmišljajmo v nasprotno smer in se vprašajmo, kako bi bilo na svetu, če teh razlik Bog ne bi ustvaril. Vsi bi bili moški (ali ženske), vsi ena­ko zdravi (ali bolni), vsi enako močni (ali slabi), vsi enako veli­ki (ali majhni), vsi enako bogati (ali revni), vsi enako lepi (ali grdi), vsi enako talentirani (ali nenadarjeni), vsi rojeni v istem kraju in od istih staršev. Vsi bi imeli isti poklic in opravljali isto delo (katero?). . . Kakšno bi bilo naše življenje, česa bi se člo­vek veselil in česa bal, kaj bi pričakoval, za kaj bi se trudil in po čem bi hrepenel . . .?

Čeprav sta prvi in drugi služabnik dobila različne talente in prinesla različen izkupiček, sta bila enako pohvaljena. To pa zato, ker sta se po svojih močeh trudila in z gospodarjevim talentom pritržila, kolikor sta mogla.

S tretjim je bil gospodar strog. Ne zato, ker je prinesel malo, ampak zato, ker je talent zakopal. Kaj neki je v času gospodar­jeve odsotnosti počel?

Koliko ljudi je, ki ne delajo nič ali pa vse drugo, samo tega ne, kar bi morali, za kar so poklicani in kar je njihova dolžnost. Ti naj bi se ob današnji evangeljski zgodbi o zakopanem talentu še posebej zamislili.