Kako so Irci v razvoju prekosili Slovenijo (1.del)

Bi radi imeli krave, ki se molzejo same, zračne drone za nadzorovanje ovac, samovozeče traktorje ali mogoče app za merjenje rasti trave?

Ne govorimo o znanstveni fantastiki, temveč o visokotehnološkem bumu, ki zaznamuje moderno Irsko.

Tovrstne naprave bodo po mnenju strokovnjakov temelji nove poljedelske revolucije in Irci bodo tam že na začetku - z lastnimi inženirji, tehnologijo, podjetji in končnimi uporabniki.

V sosednjem mestu visoko usposobljeni medicinski strokovnjaki predstavljajo novo iznajdbo – mikropumpico, ki med kirurško operacijo dostavlja zdravila v krvni obtok. Mala napravica (obstaja tudi verzija za prezgodaj rojene dojenčke) z vibriranjem 140.000-krat na sekundo omogoča dostavo zdravil skozi luknjice, velike zgolj tri mikrone. Izdelek množično kupujejo  vse države, še posebno dobro izvozno razmerje imajo s Japonsko.

Obraz sodobne Irske

To je obraz sodobne Irske,  ki je bila še pred nekaj leti članica neslavne skupine držav PIIGS (Portugalska, Irska, Italija, Grčija in Španija), ki so jih zaznamovale nizka gospodarska rast, visoka brezposelnost ter javni dolgovi v hudem neravnovesju z GDP-jem.

Irska je leta 2010 z Evropsko unijo in Mednarodnim monetarnim skladom sklenila pogodbo o reševalnem paketu, težkem 67 milijard evrov. Pri Irski ni šlo, kot pri drugih evropskih državah v težavah, za prevelik javni ali nekonkurenčni izvozni sektor, temveč v prvi vrsti za polomijo bank, ki so podobno kot v ZDA preveč lastnega denarja potopile v tvegane nepremičninske posle.

Po dobro izvedenem bailoutu, ki je skupaj z rešitvijo bank tudi rezal javno porabo in začasno dvignil davke (kar je privedlo do več kot 30 milijard prihranjenih evrov), je lahko Irska ekonomija brzela naprej.

Obenem pa so zaradi nizkega korporacijskega davka pri 12.5 % kot po tekočem traku privabljali vedno nove multinacionalke, ki so v Dublinu in drugod odpirale pisarne in zaposlovale Irce.

Poleg tega je Irska, ki ima izrazito izvozno gospodarstvo (štiri od petih največjih izvoznikov pa so tehnološka podjetja), dobro izkoristila nizko vrednost evra.

Kot opisuje poročilo Evropske komisije, pa je znova prebujeno gospodarstvo in nižja brezposelnost tudi spodbudilo domačo potrošnjo, kar pomeni da "če se je okrevanje začelo skozi izvozni sektor, je v zadnjem času rast GDP-ja odvisna od domačega trga."

Moč neposrednih tujih investicij

Pomemben faktor pri hitrem in mogočnem okrevanju smaragdnega otoka so bile predvsem direktne tuje investicije, ki se v kriznih letih skoraj niso zmanjševale.

Na otoku so tako odprli ali razširili svoje poslovalnice Apple, Facebook, Google, Microsoft, Abbot, Pfizer in medicinski velikan Medtronic.

Pri tem ni šlo za iskanje davčnih oaz, kot Irsko pogosto opisujejo njeni kritiki, temveč so v Irski videli državo z ugodnim geografskim položajem, velikim deležem visoko izobraženega delavstva, kot državo, ki podjetjem nudi ugodne pogoje za vlogo baze pri nadaljnjem prodiranju v kontinentalno Evropo.

Če je bil recept za reševanje krize v drugih državah primarno usmerjen v zmanjševanje stroškov dela, višjih davkih in manjši javni porabi, so šli Irci po smernicah t.i. ekonomije znanja, ki predpostavlja tehnološko pismeno prebivalstvo, fleksibilen trg dela ter nizke davke, kar jim je prineslo sloves najhitrejše rastočega gospodarstva v Evropski uniji.

Se je Slovenija iz irskega njihovega primera zmožna kaj naučiti?