Kako ne izumreti? Tri "rešitve" iz minulega tedna: tradicionalna družina, migracije, "družina za vse"

Foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Evropa je na križišču in odloča o svoji prihodnosti, o kateri bodo odločali tudi dogodki preteklega vikenda. Poleg demografskega vrha, ki je bil v Budimpešti po besedah slovenskega premierja eden najpomembnejših dogodkov v razpravi o prihodnosti EU, so Nemci med drugim volili nov zvezni parlament in kanclerja, Švicarji pa so podprli „poroko za vse“. Istospolni pari bodo v Švici po novem lahko posvojili otroke, lezbični pari pa bodo imeli dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Vse troje lahko povežemo s pomembnim naslovnim vprašanjem in ključnim vprašanjem evropske prihodnosti - kako ne izumreti. Voditelji na demografskem vrhu so se zavezali, da priseljevanje ne sme biti odgovor na demografske izzive EU. Zavzeli so se za boljšo družinsko politiko in ustvarjanje ustreznega okolja za lažje odločanje za (več) otrok(e), kar je njihov pogled na reševanje demografske krize stare celine.

Nemci so na volitvah izbirali, kakšno pot želijo naprej - bolj ali manj levo. Nemčija, ki je med prvimi na široko odprla vrata priseljevanju, bo svoj trg dela ter socialni in zdravstveni sistem ohranjala s pomočjo priseljevanja in se posledično spreminjala tudi kulturno. A ne le Nemčija, vsa Evropa bo neizogibno postala občutno bolj islamska.

V petek je v Berlinu potekal zadnji podnebni protest. In prav borci proti podnebni krizi so tisti, ki zadnje čase vse pogosteje kot rešitev za vse težave podnebja ponujajo odločitev za manj ali sploh nič otrok. Glede na nedavno študijo, takšna reklama niti ni zares potrebna, ker štirje od desetih mladih med 16. in 25. letom že sedaj oklevajo, ali bi zaradi podnebne krize imeli otroke.

Švica pa je podprla „poroko za vse“. Trenutno to poleg poroke žensk z moškimi pomeni še istospolne pare. Geslo kampanje samo po sebi implicira, da si lahko pod “vse” predstavljamo prav karkoli.
Demografska politika je stvar vrednot. Kot vidimo, jo nekateri poskušajo reševati s spodbujanjem družin, da bi se odločile za (več) otrok(e), drugi z odpiranjem priseljencem, ki imajo praviloma več otrok, spet tretji se odločajo, da je poroka in iz nje izhajajoča družina lahko »vse«.

Demografska politika je stvar vrednot. Kot vidimo, jo nekateri poskušajo reševati s spodbujanjem družin, da bi se odločile za (več) otrok(e), drugi z odpiranjem priseljencem, ki imajo praviloma več otrok, spet tretji se odločajo, da je poroka in iz nje izhajajoča družina lahko »vse«.

Ob spremljanju obrata pri vrednotah evropske (pa tudi širše zahodne) družbe se zdi, da je samouničenje nekakšna neizogibna posledica napredka. V luči družbenih napetosti zaradi kovida, napetosti med velesilami, dejstva, da Evropa ostaja vse bolj sama tudi v varnostnem smislu, marsikdo zopet omenja možnost vojne. A kaj bi bil sodobni Evropejec sploh pripravljen braniti; svojo vero, kulturo, način življenja, sistem vrednot? A kaj ko je na razpotju pri vsaki od teh točk …

Za družbeno sobivanje je ključna pripravljenost za dogovor o skupnih vrednotah demokracije in pravne države. A Evropi se močno zatika že tukaj in v Sloveniji ni dosti drugače. Morda je to res postranski problem, če se Evropejci, ki naj bi živeli v evropski prihodnosti, sploh ne bodo rodili. Ali če bodo evropska prihodnost priseljenci z jasno kulturno, versko in vrednotno identiteto – pa četudi bo imela ta malo skupnega s sodobno.

Pri nas bo ta teden Pohod za življenje. Še en dogodek, povezan z demografijo. In morda tisti, ki ima z vidika prihodnosti v tej razpravi še največjo vrednost. In če kaj, je takšna ali drugačna oblika aktivnega zavzemanja za podporo družini, stabilnost odnosov in za življenje lahko prispevek vsakega posameznika k temu, da kot družba, država, kulturna in verska skupnost, pa tudi kot civilizacija, ne bi izumrli, ampak živeli.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike