Kako na Trumpovih prvih 100 dni gledajo katoličani

POSLUŠAJ ČLANEK

V prvih stotih dneh Trumpovega predsedovanja lahko ameriški katoliški voditelji najdejo tako svetle kot temne točke.

"Katoličani imajo razlog za optimizem. Ampak, kot prvih 100 dni, pot naprej ostaja težavna," je za Catholic news agency situacijo povzel Brian Burch, predsednik organizacije CatholicVote.org.

Splav


Glede skrbi za nerojene otroke so organizacije "za življenje" lahko zadovoljne.

"Predsednik Trump in podpredsednik Pence pomenita točko obrata za gibanje za življenje (pro-life)," pravi predsednica pro-life organizacije Susan B. Anthony List, Marjorie Dannenfelser. "Ne samo, da je bilo znotraj prvih 100 dni precej zmag za pro-life gibanje, prepričani smo, da se bo napredek nadaljeval. Gre za novo dobo," dodaja.

"Življenje zmaguje v Ameriki," je množico na januarskem Shodu za življenje nagovoril  podpredsednik ZDA Mike Pence.

Hkrati je Donald Trump, kot vsak republikanski ameriški predsednik, takoj na začetku mandata ponovno uveljavil vladni akt, ki  od Ronalda Reagana dalje preprečuje zvezno financiranje neprofitnih organizacij, ki se ukvarjajo z lobiranjem, načrtovanjem ali izvajanjem splavov v tujini. Vsak demokratski predsednik namreč ta akt nemudoma razveljavi.

Aprila je Trump ukinil financiranje UNFPA - Fundacije Združenih narodov za populacije, ker sodeluje pri znameniti kitajski politiki enega otroka (oziroma po novem dveh otrok). Vodja odbora Za življenje pri škofovski konferenci ZDA, kardinal Timothy Dolan, je dejanje označil za "zmago žensk in otrok po svetu".

Kmalu za tem je administracija skozi kongres spravila resolucijo za izničitev Obaminega dekreta, ki je zveznim državam preprečeval umik financiranja zdravstvenim organizacijam, ki izvajajo splave. Tudi to dejanje je kardinal Dohan javno pozdravil, češ da ukinja "zelo slabo javno politiko".

Obenem je Donald Trump na visoka mesta v svoji administraciji ter uradniškem aparatu, odgovornim za zdravstvo, imenoval kar nekaj podpornikov pro-life gibanj, tem pa naj bi bil naklonjen tudi novoimenovani sodnik vrhovnega sodišča Neil Gorsuch.

Verska svoboda


Prav imenovanje Gorsucha naj bi imelo vpliv na sodne primere povezane z uveljavljanjem pravice do verske svobode.

Letos bo v ospredju primer vrtca luteranske cerkve v mestu Columbia, ki se je pri zvezni državo Missouriju prijavila za financiranje podloge iz recikliranih avtomobilskih gum za otroško igrišče, vendar ji to zaradi njenega verskega ozadja ni bilo odobreno.

Po ameriških sodiščih pa je tudi vse več primerov tožb zaradi "ugovora vesti", ko lokalni podjetniki (slaščičarji, okraševalci) niso želeli opraviti storitve homoseksualnim parom.

Pomembno Trumpovo dejanje na področju verske svobode je tudi umik vladnih pritožb s sodišč zaradi nespoštovanja Obamine direktive, ki je od šol zahtevala, da učencem omogočijo uporabo stranišč glede na spolno identiteto in ne na biološki spol.

A po drugi strani Trump ni izdal izvršilnega ukaza, ki bi močno razširil pravico do uveljavljanja ugovora vesti iz verskih zadržkov glede istospolnih porok, predzakonske spolnosti, splava, transspolnosti in kontracepcije, o katerem se je šušljalo, da je bil pripravljen na njegovi mizi.

Ta izvršilni dokaz bi tudi preprečil "kaznovanje" krščanskih šol in drugih institucij, ki prejemajo vladno financiranje, zaradi "nespoštovanja" idej LGBT skupnosti o porokah, posvojitvah otrok in drugih temah, kjer te zagovarjajo svoj tradicionalen pogled. Sedaj je na podlagi zakonov Obamine administracije v mnogih primerih to mogoče.

Številne krščanske skupnosti na čelu s škofovsko konferenco so zaradi neuveljavitve izvršilnega ukaza (preprečila ga naj bi Trumpova hči Ivanka in njen mož), razočarane in zaskrbljene.

Begunci in imigracija


Že zelo zgodaj v svojem mandatu je Trump izdal razvpiti izvršilni ukaz o začasnem zadržanju prihodov beguncev v ZDA iz sedmih pretežno muslimanskih držav. Ukaz je bil sicer s strani vrhovnega sodišča ustavljen in nato ponovno uveljavljen v milejši obliki, kljub temu pa je bil deležen močne kritike s strani katoliških škofov.

Trumpovo migrantsko politiko (vključno z gradnjo napovedanega zidu na meji z Mehiko) so škofje označili za  "sramoten in črn trenutek za Ameriko" ter predsednika pozvali, naj ne zapira vrat beguncem.

Zdravstveno varstvo


Kot je znano, si je Trump nemudoma zadal odpraviti Obamino zdravstveno reformo (Obamacare). Poskusil je z novim predlogom (AHCA), ki nekatere stvari ohranja, druge pa spreminja.

Ameriška škofovska konferenca je končni verziji Obamacare sicer nasprotovala, predvsem zaradi določb, ki so v zdravstvenih načrtih omogočile financiranje splava. A večino drugih določil, ki so razširjala zdravstveno varstvo za ljudi z nizkimi prihodki in tistimi ki so že bolni, so škofje pozdravili. Kritični so še bili, ker Obamacare ni zagotavljal zdravstvenega varstva imigrantom.

Pri Trumpovem predlogu so škofje pohvalili ukrepe v smeri preprečitve zveznega financiranja splavov. Obenem pa so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi odsotnosti mehanizmov za uveljavljanje ugovora vesti s strani zdravstvenega osebja glede medicinskih primerov, povezanih s stransseksualnostjo spremembo spola in podobno.

Prav tako so opozorili, da bi Trumpova verzija zdravstvene reforme lahko pomenila težje dostopno zdravstveno varstvo za ljudi, ki ga najbolj potrebujejo: starejše, kronično bolne in revne.

Trumpov AHCA v prvi verziji sicer na koncu ni niti prišel do kongresa, vendar se sedaj, popravljen s številnimi amandmaji, tja vrača. Tudi tokrat brez podpore katoliških škofov, ki mu nasprotujejo iz podobnih razlogov kot originalu.

Zunanja politika


Trumpovo zunanjo politiko je v prvih 100 dneh zaznamovalo predvsem raketiranje letalske baze v Siriji kot povračilni ukrep za Asadov napad s kemičnim orožjem.

Člani uglednih laičnih katoliških organizacij so dejanje označili za "upravičeno" in potrebno v podporo mednarodnim zavezam proti uporabi jedrskega orožja ter kot sredstvo odvračanja nadaljnjih tovrstnih "zločinskih dejanj".

Manj navdušeni so bili sirski kleriki, ki so poudarjali, da bi neodvisna preiskava morala najprej dokazati kdo je kemično orožje v resnici uporabil.

Nadškof Jean-Clement Jeanbart iz Alepa je denimo za CNA izrazil upanje, da bodo ZDA "naredila kaj v smeri politične rešitve, miru in sprave" med vpletenimi stranmi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike