Kako močno vas bo novi zakon o dolgotrajni oskrbi udaril po denarnici?

V petek je Ministrstvo za solidarno prihodnost po letu dni čakanja prvič predstavilo sicer še ne do konca spisan predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, s katerim so seznanili Ekonomsko-socialni svet.

Gre za prenovljen predlog prejšnje vlade, glede na odločitev volivcev na lanskem referendumu, ki so glasovali proti prvotnemu predlogu, pa naj bi začel veljati z januarjem. Ena večjih sprememb je ta, da novi predlog kot enotno vstopno točko predvideva centre za socialno delo, in ne ZZZS, kot je bilo predvideno prej.

Po navedbah ministrstva osnutek zakona odpira nove možnosti za skupnostno oskrbo, podpira oskrbo na domu in druge storitve, ki uporabnikom omogočajo, da čim dlje ostanejo v znanem okolju, ne da bi pri tem pozabili na potrebo po ohranjanju in krepitvi javne mreže socialnovarstvenih ustanov, ki zagotavljajo osnovne institucionalne storitve. Hkrati neodgovorjeno vprašanje financiranja daje slutiti nove davke ali prispevke za državljane. Težave so tudi še pri pomanjkanju kadra za izvajanje zakona.

Družba se stara, lovimo zadnji vlak

Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost, je za zakon dejal, da gre za »najpomembnejši dosežek na področju socialne zaščite v zadnjih 30 letih«, ob čemer je sicer spregledal že pripravljeni zakon prejšnje vlade, ki ga je zdajšnja, njegova vlada odpravila.

Slovenija pri sprejemanju zakona sicer že zamuja. Delež starejših od 65 let se je med letoma 2010 in 2019 povečal s 16,5 % na skoraj 20 %, demografske projekcije pa kažejo, da bo do leta 2030 skoraj četrtina prebivalstva starejša od 65 let. Tudi število oseb, starih 85 let in več, se vztrajno povečuje: v zadnjem desetletju se je povečalo za 72 %, do leta 2030 pa naj bi osebe, stare 85 let in več, predstavljale 3,3 % prebivalstva. Sama predstavitev izhodiščnega položaja ponuja le malo podrobnosti. Potreba po zakonu se iz leta v leto veča, saj postajamo vse starejša in fizično bolj obnemogla družba. Po nekaterih ocenah bi že leta 2026 potrebovali 700 milijonov sredstev.

Napovedano je bilo, da bo šel zakon v parlament še pred poletjem, do takrat pa bo treba odgovoriti še na nekatere izzive, ki se nanašajo predvsem na financiranje in kader, za kar bo zadolžena posebna posvetovalna skupina. Danes je sicer Marko Pavlišič na Twitterju opozoril, da »današnji kolegij predsednice DZ o tem ne ve nič«. Pri mnogih to postavlja dvome tudi o začetku veljave zakona z novim letom.

https://twitter.com/MarkoPavlisic/status/1657054274743066626?t=DNx4GSWEjKdCJiD4xsjJgg&s=19

Najverjetneje spet nove bremenitve za državljane

Pri ministrstvu so glede stroškov oskrbe za enkrat še zadržani in so se izognili napovedi kakršnihkoli številk, a je sekretar z ministrstva Luka Omladič zagotovil, da bo šlo za konsenz s političnimi in socialnimi partnerji.

Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Pergam, je povedal, da »se verjetno nekim novim virom ne bo mogoče izogniti«, kar postavlja vprašanje, kateri ti viri bodo. Po mnenju nekaterih gre že za napoved novih davkov, možno pa je tudi, da bo šlo za obvezni prispevek ali vključitev v zavarovanje. Omladič je glede novega postopka za državljane povedal, da bo ta progresiven oz. »da vsak prispeva v skladu s svojimi zmožnostmi«.

Drago Delalut iz Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov se je zavzel za to, da se ne bi šlo v večanje davčne bremenitve v gospodarstvu, kot tudi ne za obremenitve zdravstvene blagajne. Sam hoče, da bi se dolgotrajna oskrba financirala iz proračuna. Prejšnja vlada je kritje stroškov do leta 2025 predvidela iz pokojninske in zdravstvene blagajne, ki se v veliki meri financirata prav iz proračuna.

Glavni razlog za ukinitev prejšnjega zakona je bila domnevna finančna nevzdržnost, a nekatere od novih idej o financiranju so podobne tistim iz prejšnjega, že sprejetega predloga. Nova vlada je sicer v preteklem letu močno povišala financiranje iz državnega proračuna sebi naklonjenim nevladnim organizacijam, zato financiranje dolgotrajne oskrbe iz tega vira ni med verjetnejšimi odločitvami.

Veliko kadrovsko vprašanje

Ministrstvo je analiziralo stanje in ocenjuje, da bo do leta 2030 na kadrovskem področju samo v institucionalnem socialnem varstvu potrebnih 10 000 oseb. To je velik izziv, saj se Slovenija že več let sooča z resnim pomanjkanjem zdravstvenega in socialnega osebja za zagotavljanje storitev dolgotrajne oskrbe. Slovenija je na tem področju na samem repu držav članic EU.

Leta 2015 je v Sloveniji storitve dolgotrajne oskrbe zagotavljalo 2,7 osebja na 100 uporabnikov, medtem ko je bilo na evropski ravni 3,8 osebja na 100 uporabnikov. Po besedah ministra naj bi to reševali s spremembami v pravilih zaposlovanja na obeh prizadetih področjih, to torej zajema tako zaposlovanje medicinskih sester kot tudi socialnih delavcev ter negovalcev. V ta namen se že pripravlja interventni zakon, ki ga naj bi pripravilo ministrstvo in bo vsaj po zagotovilih ministra prav tako obravnavan v prihodnjih mesecih.